Komentar

Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize

Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da je neenakost v Sloveniji med najnižjimi v razvitem svetu.

26.12.2017 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   premoženje   enakost   plače   gospodarska kriza   najbogateljši   Ginijev koeficient

Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, kot jih spremljamo v svetu.

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko veliko preberemo. Največ je prikazov povečevanja neenakosti v zadnjih tridesetih letih, tako v razvitejših kot tudi državah z nižjo stopnjo razvitosti. Najpogostejši kazalec merjenja neenakosti med ljudmi je tako imenovan Gini koeficient. Ta meri delež dohodkov, ki odstopajo od popolne enakosti (0 pomeni, da prejemajo vsi prebivalci enake dohodke, 1 pa popolno neenakost, da torej vse dohodke prejme samo ena oseba). Poleg tega pa se pogosto prikazuje tudi kazalec 90/10, torej razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 10 odstotkov prebivalstva. Po obeh merjenjih se Slovenija uvršča med države z najnižjo neenakostjo v družbi s skandinavskimi ter nekaterimi vzhodnimi državami.

 

Medijsko pa je vedno najbolj zanimiv kazalec "top 1 %", ki prikazuje delež prihodkov zgornje stotinke prebivalstva. Kljub obsežnim zbirkam podatkov Statističnega urada na žalost kakšnega sistematičnega zbiranja distribucije dohodkov po centilih (po 1 % prebivalcev) v Sloveniji nimamo; niti za zadnja leta ne, kaj šele za desetletja nazaj. Najboljši približek teh podatkov je še redno Poročilo o dohodnini, ki ga zadnjih deset let pripravlja Ministrstvo za finance. V tem poročilu so zbrani podatki o bruto dohodkih ter plačani dohodnini vseh evidentiranih prejemkov v Sloveniji po petnajstih skupinah ljudi glede na velikost prejemka. Iz njih tako lahko z določenimi korekcijami (vmes se je spreminjala metodologija zajemanja) spremljamo skupni obseg dohodkov, s preračuni pa tudi prejemke posameznih odstotkov celotne populacije. Ker so podatki na voljo le od leta 2005, lahko spremljamo samo to, kaj se je na tem področju dogajalo v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Torej koliko je kriza vplivala na spremembe v delitvi dohodkov.

 

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje prihodkov vseh državljanov Slovenije, torej tako kot izhaja iz prijavljenih dohodkov za obračun dohodnine. Zaradi primerljivosti med leti so dohodki preračunani v realne zneske z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Dobili smo dokaj pričakovano gibanje skupnih dohodkov, ki so največjo realno vrednost dosegli leta 2009, upadali predvsem 2012 in 2013, nato pa beležimo ponovno rast (desna skala na grafu). Ta rast do leta 2015 (podatki so zaenkrat na voljo le do predlani) še ni dosegla najvišjega zneska iz 2009, lani so bili realni prejemki prebivalstva najvišji do sedaj.

 

Gibanju skupnih prejemkov pa je dodano tudi gibanje posameznih bruto dohodkov. Največji del seveda predstavljajo plače (66 % bruto dohodkov oz. 59 % neto izplačil) ter pokojnine (27 % neto prejemkov), vsi ostali dohodki pa imajo okoli 14-odstotni delež. Gibanje izplačanih plač je seveda približno enako kot gibanje skupne mase dohodkov, prejemki iz pokojnin pa so realno naraščali vse do leta 2011, od takrat pa stagnirajo. Nekdaj je rast izhajala tako iz povečevanja pokojnin ter rasti števila upokojencev. Po letu 2011 povprečna realna pokojnina upada, tako da je kljub rasti števila upokojencev realni obseg pokojnin dokaj konstanten. Zaradi boljšega vpogleda v gibanje prejemkov, podatka o plačah in pokojninah na grafikonu ne odražata obsega izplačil, temveč samo primerjavo gibanj (obseg pokojnin je seveda pomembno nižji od obsega plač).

 

Ostali dohodki ljudi so po obsegu seveda precej manjši in na sliki so prikazani z levo skalo. Tudi tu so gibanja več ali manj pričakovana. Izstopajo nadomestila socialnega zavarovanja, ki so bila višja v letih 2009 - 2013, medtem ko so dohodki iz davčnega obračuna (dobički s.p.) upadli v letih po krizi. Dohodki dijakov se v zadnjem času povečujejo bolj zaradi povečanega zajemanja, presenetljivo pa beležimo upad prihodkov iz naslova regresa, ki so po obsegu kar precej pomembni. Predvidoma so se zmanjšali tudi dohodki iz kapitala (od najemnin, obresti, dividend in ostalih tovrstnih dohodkov). Podatkov o teh bruto prejemkih ni na voljo, zaradi česar sem jih ocenil na osnovi plačane dohodnine.

 

 

 

 

To so torej podatki o skupnih prejemkih vseh državljanov Slovenije kot jih spremlja naša finančna uprava. Zanima pa nas distribucija teh prejemkov in to predvsem delež, ki ga prejemajo ljudje z zgornje strani (najbolje plačani). V razpoložljivih bazah podatkov so ljudje razvrščeni v skupine po višini prihodkov glede na bruto plačo posameznega leta, zaradi česar je bilo potrebno precej preračunov, da smo lahko pripravili primerjavo posameznih let ob upoštevanju enakih realnih prejemkov.

 

Končni rezultati so prikazani na drugi sliki. V njej so prebivalci Slovenije razdeljeni po odstotkih, začenši z najbolj plačanimi (na sliki od spodaj). Tako lahko vidimo, kakšen delež vseh neto prihodkov je skozi zadnjih deset let prejemalo najbolje plačanih 0,1 % prebivalcev (približno 2.000 po številu), zgornjih 1 % ali 10 % ter tudi nekaj skupin vmes. Odstotek je preračun na celotno populacijo Slovenije, čeprav se mednarodni izračuni prikazujejo večkrat prikazujejo tudi kot odstotek od vseh odraslih (izračunan delež prejemkov je potem nižji).

 

V mednarodnih primerjavah in analizah se najbolj pogosto spremljajo ter predstavljajo prejemki zgornjega enega odstotka ljudi in ti so na sliki prikazani z rdečo črto. Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, ki jih spremljamo v svetu. Pred nastopom krize je omenjen en odstotek - ali nekaj čez 20 tisoč ljudi - prejemalo skupaj okoli 7 % vseh neto prejemkov, zadnja leta pa se je ta delež ustalil na okoli 6 % (oz. 5 % če bi ga računali kot odstotek vseh odraslih). Nekoliko upada tudi delež zgornje tisočinke prebivalcev (2.000), čeprav pa ni tako izrazito leto 2007. V tem letu je namreč prišlo do nekaj večje koncentracije dohodkov, ki se odraža tudi pri prejemkih zgornje desetine, sicer pa v vseh skupinah beležimo stagnacijo po letu 2007 oz. nekaj padca.

 

Ti podatki torej nedvoumno kažejo,  da v Sloveniji po nastopu krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Seveda pa je potrebno poudariti, da gre v prikazu za dohodke, ki uspe spremljati naša finančna uprava in da razni skriti dohodki tu niso vključeni (kot praviloma v nobeni državi). Prav tako niso zajeti dohodki iz naslova kapitala, vendar ti po obsegu predstavljajo le okoli 3 % vseh neto prejemkov. Če bi jih poskušali vključiti, bi se delež zgornjega odstotka povečal za nekaj desetink odstotka, upadanje pa bi bilo celo nekaj večje.

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da neenakost v Sloveniji med najnižjimi, če ne najnižja. V velikem številu držav je delež dohodkov, ki jih prejema najpremožnejših odstotek prebivalstva, dva ali trikrat višji kot pri nas. Seveda pa še vedno lahko razpravljamo, koliko je tudi teh 6 odstotkov neto prihodkov, ki jih prejema zgornji odstotek ljudi (ali 30 %, ki jih prejema zgornja desetina) preveč. Pri tem pa je mogoče vseeno potrebno izpostaviti pomembno značilnost takšnega izračuna.

 

Odstotki so seveda računani na vseh 2,06 milijona Slovencev, kot nas je trenutno (oz. 2 milijona kot nas je bilo leta 2006). Vzemimo tipično družino, kjer ima eden izmed staršev tako visoke dohodke, partner ter otroci pa razumljivo ne. Statistično (po takšnem izračunavanju zgornjega enega odstotka premožnih) se ostali trije družinski člani uvrščajo med ljudi brez dohodkov. To seveda ne drži, ker praviloma celotna družina uživa učinke visokih dohodkov enega člana. Zaradi tega je mogoče bolj ustrezno, če ugotavljamo ta en odstotek na nivoju družine namesto na nivoju posameznika.

 

Ob predpostavki, da ima povprečna družina 3 člane, podatek o prejemkih 0,3 % vseh prebivalcev (6 tisoč Slovencev) dejansko predstavlja dohodek 20 tisoč družinskih članov teh prejemnikov. Okoli 2,7 % vseh prihodkov, ki ga na sliki prikazuje modra črta, pripada sicer 6 tisoč najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, koristi pa ga celotna družina, pripada torej enemu odstotku vseh prebivalcev naše države. Mogoče ta podatek kdo razume kot "opravičevanje" dohodkov premožnejših in relativiziranje njihovih dohodkovnih deležev, a s stališča distribucije dohodkov gre dejansko za takšen učinek (verjetno se lahko strinjamo, da uvrščanje družinskih članov najpremožnejših med "reveže" brez dohodkov ni najbolj ustrezno).

 

Za konec pa mogoče še podatek, da je leta 2015 v Sloveniji približno 2 tisoč ljudi prejemalo višje dohodke kot 5 tisoč evrov neto mesečno, 5 tisoč ljudi pa več kot 3.700 evrov mesečno. Med zgornji en odstotek najbolje plačanih Slovencev (torej 20 tisoč po številu) pa so se uvrščali že vsi tisti, ki dobijo mesečno več kot dva tisoč petsto evrov v žep. Seveda če upoštevamo samo evidentirane prejemke. Odprti in neupoštevani pa (kot tudi v drugih državah) ostajajo prejemki iz naslova:

 

- sive ekonomije, torej dohodki, ki jih ljudje realizirajo mimo uradnih evidenc,

- premoženja, ki naj bi šlo v tujino (tu je seveda največ prostora za domišljijo),

- ter iz povečevanje premoženja (vrednosti) podjetij v lasti posameznikov, kar se v zadnjih letih zopet pomembno povečuje -  a to pač ni predmet tekočih dohodkov, dokler ne pride do dejanske realizacije zaslužka (prodaje premoženja).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,763
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,973
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,257
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,689
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,965
06/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,182
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,345
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,361
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,166
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,449