Komentar

Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize

Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da je neenakost v Sloveniji med najnižjimi v razvitem svetu.

26.12.2017 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   premoženje   enakost   plače   gospodarska kriza   najbogateljši   Ginijev koeficient

Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, kot jih spremljamo v svetu.

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko veliko preberemo. Največ je prikazov povečevanja neenakosti v zadnjih tridesetih letih, tako v razvitejših kot tudi državah z nižjo stopnjo razvitosti. Najpogostejši kazalec merjenja neenakosti med ljudmi je tako imenovan Gini koeficient. Ta meri delež dohodkov, ki odstopajo od popolne enakosti (0 pomeni, da prejemajo vsi prebivalci enake dohodke, 1 pa popolno neenakost, da torej vse dohodke prejme samo ena oseba). Poleg tega pa se pogosto prikazuje tudi kazalec 90/10, torej razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 10 odstotkov prebivalstva. Po obeh merjenjih se Slovenija uvršča med države z najnižjo neenakostjo v družbi s skandinavskimi ter nekaterimi vzhodnimi državami.

 

Medijsko pa je vedno najbolj zanimiv kazalec "top 1 %", ki prikazuje delež prihodkov zgornje stotinke prebivalstva. Kljub obsežnim zbirkam podatkov Statističnega urada na žalost kakšnega sistematičnega zbiranja distribucije dohodkov po centilih (po 1 % prebivalcev) v Sloveniji nimamo; niti za zadnja leta ne, kaj šele za desetletja nazaj. Najboljši približek teh podatkov je še redno Poročilo o dohodnini, ki ga zadnjih deset let pripravlja Ministrstvo za finance. V tem poročilu so zbrani podatki o bruto dohodkih ter plačani dohodnini vseh evidentiranih prejemkov v Sloveniji po petnajstih skupinah ljudi glede na velikost prejemka. Iz njih tako lahko z določenimi korekcijami (vmes se je spreminjala metodologija zajemanja) spremljamo skupni obseg dohodkov, s preračuni pa tudi prejemke posameznih odstotkov celotne populacije. Ker so podatki na voljo le od leta 2005, lahko spremljamo samo to, kaj se je na tem področju dogajalo v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Torej koliko je kriza vplivala na spremembe v delitvi dohodkov.

 

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje prihodkov vseh državljanov Slovenije, torej tako kot izhaja iz prijavljenih dohodkov za obračun dohodnine. Zaradi primerljivosti med leti so dohodki preračunani v realne zneske z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Dobili smo dokaj pričakovano gibanje skupnih dohodkov, ki so največjo realno vrednost dosegli leta 2009, upadali predvsem 2012 in 2013, nato pa beležimo ponovno rast (desna skala na grafu). Ta rast do leta 2015 (podatki so zaenkrat na voljo le do predlani) še ni dosegla najvišjega zneska iz 2009, lani so bili realni prejemki prebivalstva najvišji do sedaj.

 

Gibanju skupnih prejemkov pa je dodano tudi gibanje posameznih bruto dohodkov. Največji del seveda predstavljajo plače (66 % bruto dohodkov oz. 59 % neto izplačil) ter pokojnine (27 % neto prejemkov), vsi ostali dohodki pa imajo okoli 14-odstotni delež. Gibanje izplačanih plač je seveda približno enako kot gibanje skupne mase dohodkov, prejemki iz pokojnin pa so realno naraščali vse do leta 2011, od takrat pa stagnirajo. Nekdaj je rast izhajala tako iz povečevanja pokojnin ter rasti števila upokojencev. Po letu 2011 povprečna realna pokojnina upada, tako da je kljub rasti števila upokojencev realni obseg pokojnin dokaj konstanten. Zaradi boljšega vpogleda v gibanje prejemkov, podatka o plačah in pokojninah na grafikonu ne odražata obsega izplačil, temveč samo primerjavo gibanj (obseg pokojnin je seveda pomembno nižji od obsega plač).

 

Ostali dohodki ljudi so po obsegu seveda precej manjši in na sliki so prikazani z levo skalo. Tudi tu so gibanja več ali manj pričakovana. Izstopajo nadomestila socialnega zavarovanja, ki so bila višja v letih 2009 - 2013, medtem ko so dohodki iz davčnega obračuna (dobički s.p.) upadli v letih po krizi. Dohodki dijakov se v zadnjem času povečujejo bolj zaradi povečanega zajemanja, presenetljivo pa beležimo upad prihodkov iz naslova regresa, ki so po obsegu kar precej pomembni. Predvidoma so se zmanjšali tudi dohodki iz kapitala (od najemnin, obresti, dividend in ostalih tovrstnih dohodkov). Podatkov o teh bruto prejemkih ni na voljo, zaradi česar sem jih ocenil na osnovi plačane dohodnine.

 

 

 

 

To so torej podatki o skupnih prejemkih vseh državljanov Slovenije kot jih spremlja naša finančna uprava. Zanima pa nas distribucija teh prejemkov in to predvsem delež, ki ga prejemajo ljudje z zgornje strani (najbolje plačani). V razpoložljivih bazah podatkov so ljudje razvrščeni v skupine po višini prihodkov glede na bruto plačo posameznega leta, zaradi česar je bilo potrebno precej preračunov, da smo lahko pripravili primerjavo posameznih let ob upoštevanju enakih realnih prejemkov.

 

Končni rezultati so prikazani na drugi sliki. V njej so prebivalci Slovenije razdeljeni po odstotkih, začenši z najbolj plačanimi (na sliki od spodaj). Tako lahko vidimo, kakšen delež vseh neto prihodkov je skozi zadnjih deset let prejemalo najbolje plačanih 0,1 % prebivalcev (približno 2.000 po številu), zgornjih 1 % ali 10 % ter tudi nekaj skupin vmes. Odstotek je preračun na celotno populacijo Slovenije, čeprav se mednarodni izračuni prikazujejo večkrat prikazujejo tudi kot odstotek od vseh odraslih (izračunan delež prejemkov je potem nižji).

 

V mednarodnih primerjavah in analizah se najbolj pogosto spremljajo ter predstavljajo prejemki zgornjega enega odstotka ljudi in ti so na sliki prikazani z rdečo črto. Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, ki jih spremljamo v svetu. Pred nastopom krize je omenjen en odstotek - ali nekaj čez 20 tisoč ljudi - prejemalo skupaj okoli 7 % vseh neto prejemkov, zadnja leta pa se je ta delež ustalil na okoli 6 % (oz. 5 % če bi ga računali kot odstotek vseh odraslih). Nekoliko upada tudi delež zgornje tisočinke prebivalcev (2.000), čeprav pa ni tako izrazito leto 2007. V tem letu je namreč prišlo do nekaj večje koncentracije dohodkov, ki se odraža tudi pri prejemkih zgornje desetine, sicer pa v vseh skupinah beležimo stagnacijo po letu 2007 oz. nekaj padca.

 

Ti podatki torej nedvoumno kažejo,  da v Sloveniji po nastopu krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Seveda pa je potrebno poudariti, da gre v prikazu za dohodke, ki uspe spremljati naša finančna uprava in da razni skriti dohodki tu niso vključeni (kot praviloma v nobeni državi). Prav tako niso zajeti dohodki iz naslova kapitala, vendar ti po obsegu predstavljajo le okoli 3 % vseh neto prejemkov. Če bi jih poskušali vključiti, bi se delež zgornjega odstotka povečal za nekaj desetink odstotka, upadanje pa bi bilo celo nekaj večje.

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da neenakost v Sloveniji med najnižjimi, če ne najnižja. V velikem številu držav je delež dohodkov, ki jih prejema najpremožnejših odstotek prebivalstva, dva ali trikrat višji kot pri nas. Seveda pa še vedno lahko razpravljamo, koliko je tudi teh 6 odstotkov neto prihodkov, ki jih prejema zgornji odstotek ljudi (ali 30 %, ki jih prejema zgornja desetina) preveč. Pri tem pa je mogoče vseeno potrebno izpostaviti pomembno značilnost takšnega izračuna.

 

Odstotki so seveda računani na vseh 2,06 milijona Slovencev, kot nas je trenutno (oz. 2 milijona kot nas je bilo leta 2006). Vzemimo tipično družino, kjer ima eden izmed staršev tako visoke dohodke, partner ter otroci pa razumljivo ne. Statistično (po takšnem izračunavanju zgornjega enega odstotka premožnih) se ostali trije družinski člani uvrščajo med ljudi brez dohodkov. To seveda ne drži, ker praviloma celotna družina uživa učinke visokih dohodkov enega člana. Zaradi tega je mogoče bolj ustrezno, če ugotavljamo ta en odstotek na nivoju družine namesto na nivoju posameznika.

 

Ob predpostavki, da ima povprečna družina 3 člane, podatek o prejemkih 0,3 % vseh prebivalcev (6 tisoč Slovencev) dejansko predstavlja dohodek 20 tisoč družinskih članov teh prejemnikov. Okoli 2,7 % vseh prihodkov, ki ga na sliki prikazuje modra črta, pripada sicer 6 tisoč najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, koristi pa ga celotna družina, pripada torej enemu odstotku vseh prebivalcev naše države. Mogoče ta podatek kdo razume kot "opravičevanje" dohodkov premožnejših in relativiziranje njihovih dohodkovnih deležev, a s stališča distribucije dohodkov gre dejansko za takšen učinek (verjetno se lahko strinjamo, da uvrščanje družinskih članov najpremožnejših med "reveže" brez dohodkov ni najbolj ustrezno).

 

Za konec pa mogoče še podatek, da je leta 2015 v Sloveniji približno 2 tisoč ljudi prejemalo višje dohodke kot 5 tisoč evrov neto mesečno, 5 tisoč ljudi pa več kot 3.700 evrov mesečno. Med zgornji en odstotek najbolje plačanih Slovencev (torej 20 tisoč po številu) pa so se uvrščali že vsi tisti, ki dobijo mesečno več kot dva tisoč petsto evrov v žep. Seveda če upoštevamo samo evidentirane prejemke. Odprti in neupoštevani pa (kot tudi v drugih državah) ostajajo prejemki iz naslova:

 

- sive ekonomije, torej dohodki, ki jih ljudje realizirajo mimo uradnih evidenc,

- premoženja, ki naj bi šlo v tujino (tu je seveda največ prostora za domišljijo),

- ter iz povečevanje premoženja (vrednosti) podjetij v lasti posameznikov, kar se v zadnjih letih zopet pomembno povečuje -  a to pač ni predmet tekočih dohodkov, dokler ne pride do dejanske realizacije zaslužka (prodaje premoženja).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137