Komentar

Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize

Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da je neenakost v Sloveniji med najnižjimi v razvitem svetu.

26.12.2017 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   premoženje   enakost   plače   gospodarska kriza   najbogateljši   Ginijev koeficient

Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, kot jih spremljamo v svetu.

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko veliko preberemo. Največ je prikazov povečevanja neenakosti v zadnjih tridesetih letih, tako v razvitejših kot tudi državah z nižjo stopnjo razvitosti. Najpogostejši kazalec merjenja neenakosti med ljudmi je tako imenovan Gini koeficient. Ta meri delež dohodkov, ki odstopajo od popolne enakosti (0 pomeni, da prejemajo vsi prebivalci enake dohodke, 1 pa popolno neenakost, da torej vse dohodke prejme samo ena oseba). Poleg tega pa se pogosto prikazuje tudi kazalec 90/10, torej razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 10 odstotkov prebivalstva. Po obeh merjenjih se Slovenija uvršča med države z najnižjo neenakostjo v družbi s skandinavskimi ter nekaterimi vzhodnimi državami.

 

Medijsko pa je vedno najbolj zanimiv kazalec "top 1 %", ki prikazuje delež prihodkov zgornje stotinke prebivalstva. Kljub obsežnim zbirkam podatkov Statističnega urada na žalost kakšnega sistematičnega zbiranja distribucije dohodkov po centilih (po 1 % prebivalcev) v Sloveniji nimamo; niti za zadnja leta ne, kaj šele za desetletja nazaj. Najboljši približek teh podatkov je še redno Poročilo o dohodnini, ki ga zadnjih deset let pripravlja Ministrstvo za finance. V tem poročilu so zbrani podatki o bruto dohodkih ter plačani dohodnini vseh evidentiranih prejemkov v Sloveniji po petnajstih skupinah ljudi glede na velikost prejemka. Iz njih tako lahko z določenimi korekcijami (vmes se je spreminjala metodologija zajemanja) spremljamo skupni obseg dohodkov, s preračuni pa tudi prejemke posameznih odstotkov celotne populacije. Ker so podatki na voljo le od leta 2005, lahko spremljamo samo to, kaj se je na tem področju dogajalo v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Torej koliko je kriza vplivala na spremembe v delitvi dohodkov.

 

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje prihodkov vseh državljanov Slovenije, torej tako kot izhaja iz prijavljenih dohodkov za obračun dohodnine. Zaradi primerljivosti med leti so dohodki preračunani v realne zneske z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Dobili smo dokaj pričakovano gibanje skupnih dohodkov, ki so največjo realno vrednost dosegli leta 2009, upadali predvsem 2012 in 2013, nato pa beležimo ponovno rast (desna skala na grafu). Ta rast do leta 2015 (podatki so zaenkrat na voljo le do predlani) še ni dosegla najvišjega zneska iz 2009, lani so bili realni prejemki prebivalstva najvišji do sedaj.

 

Gibanju skupnih prejemkov pa je dodano tudi gibanje posameznih bruto dohodkov. Največji del seveda predstavljajo plače (66 % bruto dohodkov oz. 59 % neto izplačil) ter pokojnine (27 % neto prejemkov), vsi ostali dohodki pa imajo okoli 14-odstotni delež. Gibanje izplačanih plač je seveda približno enako kot gibanje skupne mase dohodkov, prejemki iz pokojnin pa so realno naraščali vse do leta 2011, od takrat pa stagnirajo. Nekdaj je rast izhajala tako iz povečevanja pokojnin ter rasti števila upokojencev. Po letu 2011 povprečna realna pokojnina upada, tako da je kljub rasti števila upokojencev realni obseg pokojnin dokaj konstanten. Zaradi boljšega vpogleda v gibanje prejemkov, podatka o plačah in pokojninah na grafikonu ne odražata obsega izplačil, temveč samo primerjavo gibanj (obseg pokojnin je seveda pomembno nižji od obsega plač).

 

Ostali dohodki ljudi so po obsegu seveda precej manjši in na sliki so prikazani z levo skalo. Tudi tu so gibanja več ali manj pričakovana. Izstopajo nadomestila socialnega zavarovanja, ki so bila višja v letih 2009 - 2013, medtem ko so dohodki iz davčnega obračuna (dobički s.p.) upadli v letih po krizi. Dohodki dijakov se v zadnjem času povečujejo bolj zaradi povečanega zajemanja, presenetljivo pa beležimo upad prihodkov iz naslova regresa, ki so po obsegu kar precej pomembni. Predvidoma so se zmanjšali tudi dohodki iz kapitala (od najemnin, obresti, dividend in ostalih tovrstnih dohodkov). Podatkov o teh bruto prejemkih ni na voljo, zaradi česar sem jih ocenil na osnovi plačane dohodnine.

 

 

 

 

To so torej podatki o skupnih prejemkih vseh državljanov Slovenije kot jih spremlja naša finančna uprava. Zanima pa nas distribucija teh prejemkov in to predvsem delež, ki ga prejemajo ljudje z zgornje strani (najbolje plačani). V razpoložljivih bazah podatkov so ljudje razvrščeni v skupine po višini prihodkov glede na bruto plačo posameznega leta, zaradi česar je bilo potrebno precej preračunov, da smo lahko pripravili primerjavo posameznih let ob upoštevanju enakih realnih prejemkov.

 

Končni rezultati so prikazani na drugi sliki. V njej so prebivalci Slovenije razdeljeni po odstotkih, začenši z najbolj plačanimi (na sliki od spodaj). Tako lahko vidimo, kakšen delež vseh neto prihodkov je skozi zadnjih deset let prejemalo najbolje plačanih 0,1 % prebivalcev (približno 2.000 po številu), zgornjih 1 % ali 10 % ter tudi nekaj skupin vmes. Odstotek je preračun na celotno populacijo Slovenije, čeprav se mednarodni izračuni prikazujejo večkrat prikazujejo tudi kot odstotek od vseh odraslih (izračunan delež prejemkov je potem nižji).

 

V mednarodnih primerjavah in analizah se najbolj pogosto spremljajo ter predstavljajo prejemki zgornjega enega odstotka ljudi in ti so na sliki prikazani z rdečo črto. Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, ki jih spremljamo v svetu. Pred nastopom krize je omenjen en odstotek - ali nekaj čez 20 tisoč ljudi - prejemalo skupaj okoli 7 % vseh neto prejemkov, zadnja leta pa se je ta delež ustalil na okoli 6 % (oz. 5 % če bi ga računali kot odstotek vseh odraslih). Nekoliko upada tudi delež zgornje tisočinke prebivalcev (2.000), čeprav pa ni tako izrazito leto 2007. V tem letu je namreč prišlo do nekaj večje koncentracije dohodkov, ki se odraža tudi pri prejemkih zgornje desetine, sicer pa v vseh skupinah beležimo stagnacijo po letu 2007 oz. nekaj padca.

 

Ti podatki torej nedvoumno kažejo,  da v Sloveniji po nastopu krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Seveda pa je potrebno poudariti, da gre v prikazu za dohodke, ki uspe spremljati naša finančna uprava in da razni skriti dohodki tu niso vključeni (kot praviloma v nobeni državi). Prav tako niso zajeti dohodki iz naslova kapitala, vendar ti po obsegu predstavljajo le okoli 3 % vseh neto prejemkov. Če bi jih poskušali vključiti, bi se delež zgornjega odstotka povečal za nekaj desetink odstotka, upadanje pa bi bilo celo nekaj večje.

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da neenakost v Sloveniji med najnižjimi, če ne najnižja. V velikem številu držav je delež dohodkov, ki jih prejema najpremožnejših odstotek prebivalstva, dva ali trikrat višji kot pri nas. Seveda pa še vedno lahko razpravljamo, koliko je tudi teh 6 odstotkov neto prihodkov, ki jih prejema zgornji odstotek ljudi (ali 30 %, ki jih prejema zgornja desetina) preveč. Pri tem pa je mogoče vseeno potrebno izpostaviti pomembno značilnost takšnega izračuna.

 

Odstotki so seveda računani na vseh 2,06 milijona Slovencev, kot nas je trenutno (oz. 2 milijona kot nas je bilo leta 2006). Vzemimo tipično družino, kjer ima eden izmed staršev tako visoke dohodke, partner ter otroci pa razumljivo ne. Statistično (po takšnem izračunavanju zgornjega enega odstotka premožnih) se ostali trije družinski člani uvrščajo med ljudi brez dohodkov. To seveda ne drži, ker praviloma celotna družina uživa učinke visokih dohodkov enega člana. Zaradi tega je mogoče bolj ustrezno, če ugotavljamo ta en odstotek na nivoju družine namesto na nivoju posameznika.

 

Ob predpostavki, da ima povprečna družina 3 člane, podatek o prejemkih 0,3 % vseh prebivalcev (6 tisoč Slovencev) dejansko predstavlja dohodek 20 tisoč družinskih članov teh prejemnikov. Okoli 2,7 % vseh prihodkov, ki ga na sliki prikazuje modra črta, pripada sicer 6 tisoč najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, koristi pa ga celotna družina, pripada torej enemu odstotku vseh prebivalcev naše države. Mogoče ta podatek kdo razume kot "opravičevanje" dohodkov premožnejših in relativiziranje njihovih dohodkovnih deležev, a s stališča distribucije dohodkov gre dejansko za takšen učinek (verjetno se lahko strinjamo, da uvrščanje družinskih članov najpremožnejših med "reveže" brez dohodkov ni najbolj ustrezno).

 

Za konec pa mogoče še podatek, da je leta 2015 v Sloveniji približno 2 tisoč ljudi prejemalo višje dohodke kot 5 tisoč evrov neto mesečno, 5 tisoč ljudi pa več kot 3.700 evrov mesečno. Med zgornji en odstotek najbolje plačanih Slovencev (torej 20 tisoč po številu) pa so se uvrščali že vsi tisti, ki dobijo mesečno več kot dva tisoč petsto evrov v žep. Seveda če upoštevamo samo evidentirane prejemke. Odprti in neupoštevani pa (kot tudi v drugih državah) ostajajo prejemki iz naslova:

 

- sive ekonomije, torej dohodki, ki jih ljudje realizirajo mimo uradnih evidenc,

- premoženja, ki naj bi šlo v tujino (tu je seveda največ prostora za domišljijo),

- ter iz povečevanje premoženja (vrednosti) podjetij v lasti posameznikov, kar se v zadnjih letih zopet pomembno povečuje -  a to pač ni predmet tekočih dohodkov, dokler ne pride do dejanske realizacije zaslužka (prodaje premoženja).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
8
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
7
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.633
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.770
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.501
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.813
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.234
06/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.170
07/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 767
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.112
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.403
10/
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.389