Komentar

Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize

Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da je neenakost v Sloveniji med najnižjimi v razvitem svetu.

26.12.2017 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   premoženje   enakost   plače   gospodarska kriza   najbogateljši   Ginijev koeficient

Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, kot jih spremljamo v svetu.

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko veliko preberemo. Največ je prikazov povečevanja neenakosti v zadnjih tridesetih letih, tako v razvitejših kot tudi državah z nižjo stopnjo razvitosti. Najpogostejši kazalec merjenja neenakosti med ljudmi je tako imenovan Gini koeficient. Ta meri delež dohodkov, ki odstopajo od popolne enakosti (0 pomeni, da prejemajo vsi prebivalci enake dohodke, 1 pa popolno neenakost, da torej vse dohodke prejme samo ena oseba). Poleg tega pa se pogosto prikazuje tudi kazalec 90/10, torej razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 10 odstotkov prebivalstva. Po obeh merjenjih se Slovenija uvršča med države z najnižjo neenakostjo v družbi s skandinavskimi ter nekaterimi vzhodnimi državami.

 

Medijsko pa je vedno najbolj zanimiv kazalec "top 1 %", ki prikazuje delež prihodkov zgornje stotinke prebivalstva. Kljub obsežnim zbirkam podatkov Statističnega urada na žalost kakšnega sistematičnega zbiranja distribucije dohodkov po centilih (po 1 % prebivalcev) v Sloveniji nimamo; niti za zadnja leta ne, kaj šele za desetletja nazaj. Najboljši približek teh podatkov je še redno Poročilo o dohodnini, ki ga zadnjih deset let pripravlja Ministrstvo za finance. V tem poročilu so zbrani podatki o bruto dohodkih ter plačani dohodnini vseh evidentiranih prejemkov v Sloveniji po petnajstih skupinah ljudi glede na velikost prejemka. Iz njih tako lahko z določenimi korekcijami (vmes se je spreminjala metodologija zajemanja) spremljamo skupni obseg dohodkov, s preračuni pa tudi prejemke posameznih odstotkov celotne populacije. Ker so podatki na voljo le od leta 2005, lahko spremljamo samo to, kaj se je na tem področju dogajalo v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Torej koliko je kriza vplivala na spremembe v delitvi dohodkov.

 

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje prihodkov vseh državljanov Slovenije, torej tako kot izhaja iz prijavljenih dohodkov za obračun dohodnine. Zaradi primerljivosti med leti so dohodki preračunani v realne zneske z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Dobili smo dokaj pričakovano gibanje skupnih dohodkov, ki so največjo realno vrednost dosegli leta 2009, upadali predvsem 2012 in 2013, nato pa beležimo ponovno rast (desna skala na grafu). Ta rast do leta 2015 (podatki so zaenkrat na voljo le do predlani) še ni dosegla najvišjega zneska iz 2009, lani so bili realni prejemki prebivalstva najvišji do sedaj.

 

Gibanju skupnih prejemkov pa je dodano tudi gibanje posameznih bruto dohodkov. Največji del seveda predstavljajo plače (66 % bruto dohodkov oz. 59 % neto izplačil) ter pokojnine (27 % neto prejemkov), vsi ostali dohodki pa imajo okoli 14-odstotni delež. Gibanje izplačanih plač je seveda približno enako kot gibanje skupne mase dohodkov, prejemki iz pokojnin pa so realno naraščali vse do leta 2011, od takrat pa stagnirajo. Nekdaj je rast izhajala tako iz povečevanja pokojnin ter rasti števila upokojencev. Po letu 2011 povprečna realna pokojnina upada, tako da je kljub rasti števila upokojencev realni obseg pokojnin dokaj konstanten. Zaradi boljšega vpogleda v gibanje prejemkov, podatka o plačah in pokojninah na grafikonu ne odražata obsega izplačil, temveč samo primerjavo gibanj (obseg pokojnin je seveda pomembno nižji od obsega plač).

 

Ostali dohodki ljudi so po obsegu seveda precej manjši in na sliki so prikazani z levo skalo. Tudi tu so gibanja več ali manj pričakovana. Izstopajo nadomestila socialnega zavarovanja, ki so bila višja v letih 2009 - 2013, medtem ko so dohodki iz davčnega obračuna (dobički s.p.) upadli v letih po krizi. Dohodki dijakov se v zadnjem času povečujejo bolj zaradi povečanega zajemanja, presenetljivo pa beležimo upad prihodkov iz naslova regresa, ki so po obsegu kar precej pomembni. Predvidoma so se zmanjšali tudi dohodki iz kapitala (od najemnin, obresti, dividend in ostalih tovrstnih dohodkov). Podatkov o teh bruto prejemkih ni na voljo, zaradi česar sem jih ocenil na osnovi plačane dohodnine.

 

 

 

 

To so torej podatki o skupnih prejemkih vseh državljanov Slovenije kot jih spremlja naša finančna uprava. Zanima pa nas distribucija teh prejemkov in to predvsem delež, ki ga prejemajo ljudje z zgornje strani (najbolje plačani). V razpoložljivih bazah podatkov so ljudje razvrščeni v skupine po višini prihodkov glede na bruto plačo posameznega leta, zaradi česar je bilo potrebno precej preračunov, da smo lahko pripravili primerjavo posameznih let ob upoštevanju enakih realnih prejemkov.

 

Končni rezultati so prikazani na drugi sliki. V njej so prebivalci Slovenije razdeljeni po odstotkih, začenši z najbolj plačanimi (na sliki od spodaj). Tako lahko vidimo, kakšen delež vseh neto prihodkov je skozi zadnjih deset let prejemalo najbolje plačanih 0,1 % prebivalcev (približno 2.000 po številu), zgornjih 1 % ali 10 % ter tudi nekaj skupin vmes. Odstotek je preračun na celotno populacijo Slovenije, čeprav se mednarodni izračuni prikazujejo večkrat prikazujejo tudi kot odstotek od vseh odraslih (izračunan delež prejemkov je potem nižji).

 

V mednarodnih primerjavah in analizah se najbolj pogosto spremljajo ter predstavljajo prejemki zgornjega enega odstotka ljudi in ti so na sliki prikazani z rdečo črto. Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal. Gibanja so torej drugačna, ki jih spremljamo v svetu. Pred nastopom krize je omenjen en odstotek - ali nekaj čez 20 tisoč ljudi - prejemalo skupaj okoli 7 % vseh neto prejemkov, zadnja leta pa se je ta delež ustalil na okoli 6 % (oz. 5 % če bi ga računali kot odstotek vseh odraslih). Nekoliko upada tudi delež zgornje tisočinke prebivalcev (2.000), čeprav pa ni tako izrazito leto 2007. V tem letu je namreč prišlo do nekaj večje koncentracije dohodkov, ki se odraža tudi pri prejemkih zgornje desetine, sicer pa v vseh skupinah beležimo stagnacijo po letu 2007 oz. nekaj padca.

 

Ti podatki torej nedvoumno kažejo,  da v Sloveniji po nastopu krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno so ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo, da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Seveda pa je potrebno poudariti, da gre v prikazu za dohodke, ki uspe spremljati naša finančna uprava in da razni skriti dohodki tu niso vključeni (kot praviloma v nobeni državi). Prav tako niso zajeti dohodki iz naslova kapitala, vendar ti po obsegu predstavljajo le okoli 3 % vseh neto prejemkov. Če bi jih poskušali vključiti, bi se delež zgornjega odstotka povečal za nekaj desetink odstotka, upadanje pa bi bilo celo nekaj večje.

 

 

 

Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da neenakost v Sloveniji med najnižjimi, če ne najnižja. V velikem številu držav je delež dohodkov, ki jih prejema najpremožnejših odstotek prebivalstva, dva ali trikrat višji kot pri nas. Seveda pa še vedno lahko razpravljamo, koliko je tudi teh 6 odstotkov neto prihodkov, ki jih prejema zgornji odstotek ljudi (ali 30 %, ki jih prejema zgornja desetina) preveč. Pri tem pa je mogoče vseeno potrebno izpostaviti pomembno značilnost takšnega izračuna.

 

Odstotki so seveda računani na vseh 2,06 milijona Slovencev, kot nas je trenutno (oz. 2 milijona kot nas je bilo leta 2006). Vzemimo tipično družino, kjer ima eden izmed staršev tako visoke dohodke, partner ter otroci pa razumljivo ne. Statistično (po takšnem izračunavanju zgornjega enega odstotka premožnih) se ostali trije družinski člani uvrščajo med ljudi brez dohodkov. To seveda ne drži, ker praviloma celotna družina uživa učinke visokih dohodkov enega člana. Zaradi tega je mogoče bolj ustrezno, če ugotavljamo ta en odstotek na nivoju družine namesto na nivoju posameznika.

 

Ob predpostavki, da ima povprečna družina 3 člane, podatek o prejemkih 0,3 % vseh prebivalcev (6 tisoč Slovencev) dejansko predstavlja dohodek 20 tisoč družinskih članov teh prejemnikov. Okoli 2,7 % vseh prihodkov, ki ga na sliki prikazuje modra črta, pripada sicer 6 tisoč najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, koristi pa ga celotna družina, pripada torej enemu odstotku vseh prebivalcev naše države. Mogoče ta podatek kdo razume kot "opravičevanje" dohodkov premožnejših in relativiziranje njihovih dohodkovnih deležev, a s stališča distribucije dohodkov gre dejansko za takšen učinek (verjetno se lahko strinjamo, da uvrščanje družinskih članov najpremožnejših med "reveže" brez dohodkov ni najbolj ustrezno).

 

Za konec pa mogoče še podatek, da je leta 2015 v Sloveniji približno 2 tisoč ljudi prejemalo višje dohodke kot 5 tisoč evrov neto mesečno, 5 tisoč ljudi pa več kot 3.700 evrov mesečno. Med zgornji en odstotek najbolje plačanih Slovencev (torej 20 tisoč po številu) pa so se uvrščali že vsi tisti, ki dobijo mesečno več kot dva tisoč petsto evrov v žep. Seveda če upoštevamo samo evidentirane prejemke. Odprti in neupoštevani pa (kot tudi v drugih državah) ostajajo prejemki iz naslova:

 

- sive ekonomije, torej dohodki, ki jih ljudje realizirajo mimo uradnih evidenc,

- premoženja, ki naj bi šlo v tujino (tu je seveda največ prostora za domišljijo),

- ter iz povečevanje premoženja (vrednosti) podjetij v lasti posameznikov, kar se v zadnjih letih zopet pomembno povečuje -  a to pač ni predmet tekočih dohodkov, dokler ne pride do dejanske realizacije zaslužka (prodaje premoženja).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.170
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.370
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.342
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.288
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.741
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 651
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 615
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.915