Komentar

Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

27.12.2017 19:59
Piše: Niko Grafenauer
Ključne besede:   Niko Grafenauer   Jazz club Gajo   Drago Gajo   DSP   Vila Ebenspanger   Tomšičeva 12   PEN   kultura   jazz   Ljubljana

Foto: Mediaspeed

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom.

Ko sva pred davnimi leti s prijateljem Dragom Demšarjem koračila po Beethovnovi ulici, sva na lepem osupla zastala. Tam sva v pritličju ene od hiš zagledala človeka, ki je v oblaku prahu z veliko vnemo klesal in spet pozidaval prostor, v katerem je bil. Demšar si ni mogel kaj, da ga ne bi ogovoril:

"Kaj pa vi počnete tu? A imate dovoljenje, da boste podrli to hišo, ki zaenkrat še trdno stoji na nogah?"

"Tu bo kmalu zaživel jazz klub, ki ga Ljubljana več kot potrebuje", je rekel možak, ki sem ga v življenju prvič videl.

 

To ni bil nihče drug kot Drago Gajo, pri katerem sem imel kasneje tudi kot urednik lepo vrsto odličnih pisateljskih srečanj in tiskovnih konferenc ob izidih knjig. V zakulisju, kjer se je pogosto, po nastopih ali pa tudi ne, srečevala tovarišija, ki jo je gojil, sem spoznal celo vrsto odličnih umetnikov in intelektualcev. zato je bil in je še vedno Jazz club Gajo zame pojem zaradi duhovnega, družabnega in še posebej glasbenega zamaha, ki ga je vzpostavil in vzdrževal ta zidar z Beethovnove.

 

Klub je tam deloval skoraj dve desetletji, natančneje od 1994 do 2010. leta. V tem času je Drago Gajo v klub ves čas vlagal denar in energijo, s katerimi ga je povzdignil v enega najveljavnejših in programsko živih, rekel bi celo edinstvenih kulturnih srečevališč z mednarodno udeležbo v ljubljanskem mestnem jedru, ki je danes povsem opustošeno. V gosteh je imel ne samo domače, ampak tudi celo vrsto tujih, predvsem glasbenih umetnikov. Za predelavo in adaptacijo kletnih prostorov pa za ozvočenje in klubsko opremo je menda takrat potrošil 200.000 mark.

 

Po denacionalizaciji, v času tranzicije, ki je omogočala tudi nekaznovano krajo družbenega premoženja, je hišo, kot je ugotovila tudi KPK, dobil v roke novopečeni ljubljanski tajkun. Ta je Jazz club Gajo, ne da bi trenil z očesom, postavil na cesto, okna pa zaplankal z dilami. Te menda še danes krasijo elitno Beethovnovo ulico in pričujejo o zaplankani pameti, ki je doma za njimi.

 

Ker je po nekaterih znamenjih zaslutil, kaj ga v novih razmerah lahko doleti, pa tudi zato, da si v poletnih mesecih zagotovi primernejše okolje za delovanje jazz kluba, je leta 2005 poiskal zavetje pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP), ki domuje v hiši z vrtom na Tomšičevi 12 nasproti Narodnega muzeja v Ljubljani. Pisni viri hišo prvikrat omenjajo leta 1932, takrat jo je prenovil tedanji lastnik Oskar Ebenspanger, odtod tudi njeno ime, Vila Ebenspanger. Prenova naj bi po posrednih pričevanjih potekala po načrtih takrat uveljavljenega ljubljanskega arhitekta Josipa Costaperaria.

 

Po italijanski kapitulaciji je leta 1943 nemški okupator tedanje stanovalce izselil in jih deportiral v koncentracijska taborišča. vilo pa namenil za bivališče zdravnikov iz Mladike, ki je postala vojaška bolnišnica. Po končani vojni si njene prostore za bivanje lastijo komunistični veljaki, edino preživelo Ebenspangerjevo - Adelo pa, v njihovi značilni maniri, nastanijo v skromno bivališče ob pivovarni Union. Leta 1957 se v Ebenspangerjevo vilo vseli Društvo slovenskih pisateljev, ki objekt v letih pred osamosvojitvijo v celoti dokončno odkupi. Poleg Društva pisateljev imajo v vili prostore tudi Društvo slovenskih prevajalcev, Slovenski center PEN in restavracija Kluba kulturnih delavcev.

 

Gaja je pritegnil popolnoma zanemarjeni vrt v okrilju tega društva nasproti Narodne galerije. Pogodbo za uporabo vrta je moral z DSP obnavljati in podpisovati vsako leto znova. Prvi, s katerim jo je podpisal, je bil pisatelj in gospodar društva Vlado Žabot. Ta podpis ga je, kot mi je povedal sam, stal okroglih 100.000 mark.

 

Že za samo čiščenje in sanacijo vrta je moral najeti 14 kamionov, ki so šavje in drugo odpadno robo odpeljali proč. Sledila je še napeljava vodovoda in elektrike na vrt, pa izklop in polaganje kanalizacije pa še cela vrsta drugih stroškov, ki so za tako podjetje nujni, še zlasti v strogem centru "najlepšega mesta na svetu". za povrh pa nikoli ni prav dobro vedel, ali mu bodo pristojni kalibri na DSP pogodbo podaljšali. Lahko mi verjamete, da se je prijatelj Drago Gajo v vse to podal, ker ni pameten podjetnik, ki bi se odločil za takšno ali temu podobnp naložbo pod opisanimi pogoji. Kajti prav zdaj po 13 letih odličnega delovanja jazz cluba na oživljenem vrtu nekdanje vile, so ga vrgli ven, ker DSP in slovenski PEN očitno menita, da bi lahko kaj več zaslužila z drugim najemnikom. Tu se pri meni zastavlja ključno moralno vprašanje.

 

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na DSP ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

 

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom. Povedati je namreč treba, da je Gajo mednarodno priznan džezist, ki obvlada več instrumentov, vrhunski pa je na bobnih. Že 40 let se čez zimo vrača igrat v Los Angeles, kar mu je omogočilo, da je zbral denar za ustanovitev in delovanje ljubljanskega Jazz cluba Gajo. Če ne bi bil tako privržen glasbi in kulturi v širšem pomenu besede, zagotovo ne bi že ves čas tako sodeloval tudi s pisatelji, ki so, tako kot jaz, pogosto nastopali v njegovem klubu. To so dobro zaznavali in upoštevali tudi prejšnji predsedniki in člani upravnega odbora DSP.

 

Sprašujem se, zakaj se danes podira toliko let zelo občutena, veljavna in dejavna empatija med Jazz clubom Gajo in DSP. Je posredi denar, osebno nerazumevanje, klikarstvo ali morda še kaj drugega?

 

 

Niko Grafenauer je član SAZU, sicer pa pesnik, esejist ter dolgoletni urednik založbe Nova revija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
0
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
4
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.315
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 2.038
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.575
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.362
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.290
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 952
07/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 850
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 888
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.142
10/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.054