Komentar

Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

27.12.2017 19:59
Piše: Niko Grafenauer
Ključne besede:   Niko Grafenauer   Jazz club Gajo   Drago Gajo   DSP   Vila Ebenspanger   Tomšičeva 12   PEN   kultura   jazz   Ljubljana

Foto: Mediaspeed

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom.

Ko sva pred davnimi leti s prijateljem Dragom Demšarjem koračila po Beethovnovi ulici, sva na lepem osupla zastala. Tam sva v pritličju ene od hiš zagledala človeka, ki je v oblaku prahu z veliko vnemo klesal in spet pozidaval prostor, v katerem je bil. Demšar si ni mogel kaj, da ga ne bi ogovoril:

"Kaj pa vi počnete tu? A imate dovoljenje, da boste podrli to hišo, ki zaenkrat še trdno stoji na nogah?"

"Tu bo kmalu zaživel jazz klub, ki ga Ljubljana več kot potrebuje", je rekel možak, ki sem ga v življenju prvič videl.

 

To ni bil nihče drug kot Drago Gajo, pri katerem sem imel kasneje tudi kot urednik lepo vrsto odličnih pisateljskih srečanj in tiskovnih konferenc ob izidih knjig. V zakulisju, kjer se je pogosto, po nastopih ali pa tudi ne, srečevala tovarišija, ki jo je gojil, sem spoznal celo vrsto odličnih umetnikov in intelektualcev. zato je bil in je še vedno Jazz club Gajo zame pojem zaradi duhovnega, družabnega in še posebej glasbenega zamaha, ki ga je vzpostavil in vzdrževal ta zidar z Beethovnove.

 

Klub je tam deloval skoraj dve desetletji, natančneje od 1994 do 2010. leta. V tem času je Drago Gajo v klub ves čas vlagal denar in energijo, s katerimi ga je povzdignil v enega najveljavnejših in programsko živih, rekel bi celo edinstvenih kulturnih srečevališč z mednarodno udeležbo v ljubljanskem mestnem jedru, ki je danes povsem opustošeno. V gosteh je imel ne samo domače, ampak tudi celo vrsto tujih, predvsem glasbenih umetnikov. Za predelavo in adaptacijo kletnih prostorov pa za ozvočenje in klubsko opremo je menda takrat potrošil 200.000 mark.

 

Po denacionalizaciji, v času tranzicije, ki je omogočala tudi nekaznovano krajo družbenega premoženja, je hišo, kot je ugotovila tudi KPK, dobil v roke novopečeni ljubljanski tajkun. Ta je Jazz club Gajo, ne da bi trenil z očesom, postavil na cesto, okna pa zaplankal z dilami. Te menda še danes krasijo elitno Beethovnovo ulico in pričujejo o zaplankani pameti, ki je doma za njimi.

 

Ker je po nekaterih znamenjih zaslutil, kaj ga v novih razmerah lahko doleti, pa tudi zato, da si v poletnih mesecih zagotovi primernejše okolje za delovanje jazz kluba, je leta 2005 poiskal zavetje pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP), ki domuje v hiši z vrtom na Tomšičevi 12 nasproti Narodnega muzeja v Ljubljani. Pisni viri hišo prvikrat omenjajo leta 1932, takrat jo je prenovil tedanji lastnik Oskar Ebenspanger, odtod tudi njeno ime, Vila Ebenspanger. Prenova naj bi po posrednih pričevanjih potekala po načrtih takrat uveljavljenega ljubljanskega arhitekta Josipa Costaperaria.

 

Po italijanski kapitulaciji je leta 1943 nemški okupator tedanje stanovalce izselil in jih deportiral v koncentracijska taborišča. vilo pa namenil za bivališče zdravnikov iz Mladike, ki je postala vojaška bolnišnica. Po končani vojni si njene prostore za bivanje lastijo komunistični veljaki, edino preživelo Ebenspangerjevo - Adelo pa, v njihovi značilni maniri, nastanijo v skromno bivališče ob pivovarni Union. Leta 1957 se v Ebenspangerjevo vilo vseli Društvo slovenskih pisateljev, ki objekt v letih pred osamosvojitvijo v celoti dokončno odkupi. Poleg Društva pisateljev imajo v vili prostore tudi Društvo slovenskih prevajalcev, Slovenski center PEN in restavracija Kluba kulturnih delavcev.

 

Gaja je pritegnil popolnoma zanemarjeni vrt v okrilju tega društva nasproti Narodne galerije. Pogodbo za uporabo vrta je moral z DSP obnavljati in podpisovati vsako leto znova. Prvi, s katerim jo je podpisal, je bil pisatelj in gospodar društva Vlado Žabot. Ta podpis ga je, kot mi je povedal sam, stal okroglih 100.000 mark.

 

Že za samo čiščenje in sanacijo vrta je moral najeti 14 kamionov, ki so šavje in drugo odpadno robo odpeljali proč. Sledila je še napeljava vodovoda in elektrike na vrt, pa izklop in polaganje kanalizacije pa še cela vrsta drugih stroškov, ki so za tako podjetje nujni, še zlasti v strogem centru "najlepšega mesta na svetu". za povrh pa nikoli ni prav dobro vedel, ali mu bodo pristojni kalibri na DSP pogodbo podaljšali. Lahko mi verjamete, da se je prijatelj Drago Gajo v vse to podal, ker ni pameten podjetnik, ki bi se odločil za takšno ali temu podobnp naložbo pod opisanimi pogoji. Kajti prav zdaj po 13 letih odličnega delovanja jazz cluba na oživljenem vrtu nekdanje vile, so ga vrgli ven, ker DSP in slovenski PEN očitno menita, da bi lahko kaj več zaslužila z drugim najemnikom. Tu se pri meni zastavlja ključno moralno vprašanje.

 

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na DSP ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

 

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom. Povedati je namreč treba, da je Gajo mednarodno priznan džezist, ki obvlada več instrumentov, vrhunski pa je na bobnih. Že 40 let se čez zimo vrača igrat v Los Angeles, kar mu je omogočilo, da je zbral denar za ustanovitev in delovanje ljubljanskega Jazz cluba Gajo. Če ne bi bil tako privržen glasbi in kulturi v širšem pomenu besede, zagotovo ne bi že ves čas tako sodeloval tudi s pisatelji, ki so, tako kot jaz, pogosto nastopali v njegovem klubu. To so dobro zaznavali in upoštevali tudi prejšnji predsedniki in člani upravnega odbora DSP.

 

Sprašujem se, zakaj se danes podira toliko let zelo občutena, veljavna in dejavna empatija med Jazz clubom Gajo in DSP. Je posredi denar, osebno nerazumevanje, klikarstvo ali morda še kaj drugega?

 

 

Niko Grafenauer je član SAZU, sicer pa pesnik, esejist ter dolgoletni urednik založbe Nova revija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632