Komentar

Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

27.12.2017 19:59
Piše: Niko Grafenauer
Ključne besede:   Niko Grafenauer   Jazz club Gajo   Drago Gajo   DSP   Vila Ebenspanger   Tomšičeva 12   PEN   kultura   jazz   Ljubljana

Foto: Mediaspeed

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom.

Ko sva pred davnimi leti s prijateljem Dragom Demšarjem koračila po Beethovnovi ulici, sva na lepem osupla zastala. Tam sva v pritličju ene od hiš zagledala človeka, ki je v oblaku prahu z veliko vnemo klesal in spet pozidaval prostor, v katerem je bil. Demšar si ni mogel kaj, da ga ne bi ogovoril:

"Kaj pa vi počnete tu? A imate dovoljenje, da boste podrli to hišo, ki zaenkrat še trdno stoji na nogah?"

"Tu bo kmalu zaživel jazz klub, ki ga Ljubljana več kot potrebuje", je rekel možak, ki sem ga v življenju prvič videl.

 

To ni bil nihče drug kot Drago Gajo, pri katerem sem imel kasneje tudi kot urednik lepo vrsto odličnih pisateljskih srečanj in tiskovnih konferenc ob izidih knjig. V zakulisju, kjer se je pogosto, po nastopih ali pa tudi ne, srečevala tovarišija, ki jo je gojil, sem spoznal celo vrsto odličnih umetnikov in intelektualcev. zato je bil in je še vedno Jazz club Gajo zame pojem zaradi duhovnega, družabnega in še posebej glasbenega zamaha, ki ga je vzpostavil in vzdrževal ta zidar z Beethovnove.

 

Klub je tam deloval skoraj dve desetletji, natančneje od 1994 do 2010. leta. V tem času je Drago Gajo v klub ves čas vlagal denar in energijo, s katerimi ga je povzdignil v enega najveljavnejših in programsko živih, rekel bi celo edinstvenih kulturnih srečevališč z mednarodno udeležbo v ljubljanskem mestnem jedru, ki je danes povsem opustošeno. V gosteh je imel ne samo domače, ampak tudi celo vrsto tujih, predvsem glasbenih umetnikov. Za predelavo in adaptacijo kletnih prostorov pa za ozvočenje in klubsko opremo je menda takrat potrošil 200.000 mark.

 

Po denacionalizaciji, v času tranzicije, ki je omogočala tudi nekaznovano krajo družbenega premoženja, je hišo, kot je ugotovila tudi KPK, dobil v roke novopečeni ljubljanski tajkun. Ta je Jazz club Gajo, ne da bi trenil z očesom, postavil na cesto, okna pa zaplankal z dilami. Te menda še danes krasijo elitno Beethovnovo ulico in pričujejo o zaplankani pameti, ki je doma za njimi.

 

Ker je po nekaterih znamenjih zaslutil, kaj ga v novih razmerah lahko doleti, pa tudi zato, da si v poletnih mesecih zagotovi primernejše okolje za delovanje jazz kluba, je leta 2005 poiskal zavetje pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP), ki domuje v hiši z vrtom na Tomšičevi 12 nasproti Narodnega muzeja v Ljubljani. Pisni viri hišo prvikrat omenjajo leta 1932, takrat jo je prenovil tedanji lastnik Oskar Ebenspanger, odtod tudi njeno ime, Vila Ebenspanger. Prenova naj bi po posrednih pričevanjih potekala po načrtih takrat uveljavljenega ljubljanskega arhitekta Josipa Costaperaria.

 

Po italijanski kapitulaciji je leta 1943 nemški okupator tedanje stanovalce izselil in jih deportiral v koncentracijska taborišča. vilo pa namenil za bivališče zdravnikov iz Mladike, ki je postala vojaška bolnišnica. Po končani vojni si njene prostore za bivanje lastijo komunistični veljaki, edino preživelo Ebenspangerjevo - Adelo pa, v njihovi značilni maniri, nastanijo v skromno bivališče ob pivovarni Union. Leta 1957 se v Ebenspangerjevo vilo vseli Društvo slovenskih pisateljev, ki objekt v letih pred osamosvojitvijo v celoti dokončno odkupi. Poleg Društva pisateljev imajo v vili prostore tudi Društvo slovenskih prevajalcev, Slovenski center PEN in restavracija Kluba kulturnih delavcev.

 

Gaja je pritegnil popolnoma zanemarjeni vrt v okrilju tega društva nasproti Narodne galerije. Pogodbo za uporabo vrta je moral z DSP obnavljati in podpisovati vsako leto znova. Prvi, s katerim jo je podpisal, je bil pisatelj in gospodar društva Vlado Žabot. Ta podpis ga je, kot mi je povedal sam, stal okroglih 100.000 mark.

 

Že za samo čiščenje in sanacijo vrta je moral najeti 14 kamionov, ki so šavje in drugo odpadno robo odpeljali proč. Sledila je še napeljava vodovoda in elektrike na vrt, pa izklop in polaganje kanalizacije pa še cela vrsta drugih stroškov, ki so za tako podjetje nujni, še zlasti v strogem centru "najlepšega mesta na svetu". za povrh pa nikoli ni prav dobro vedel, ali mu bodo pristojni kalibri na DSP pogodbo podaljšali. Lahko mi verjamete, da se je prijatelj Drago Gajo v vse to podal, ker ni pameten podjetnik, ki bi se odločil za takšno ali temu podobnp naložbo pod opisanimi pogoji. Kajti prav zdaj po 13 letih odličnega delovanja jazz cluba na oživljenem vrtu nekdanje vile, so ga vrgli ven, ker DSP in slovenski PEN očitno menita, da bi lahko kaj več zaslužila z drugim najemnikom. Tu se pri meni zastavlja ključno moralno vprašanje.

 

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na DSP ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

 

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom. Povedati je namreč treba, da je Gajo mednarodno priznan džezist, ki obvlada več instrumentov, vrhunski pa je na bobnih. Že 40 let se čez zimo vrača igrat v Los Angeles, kar mu je omogočilo, da je zbral denar za ustanovitev in delovanje ljubljanskega Jazz cluba Gajo. Če ne bi bil tako privržen glasbi in kulturi v širšem pomenu besede, zagotovo ne bi že ves čas tako sodeloval tudi s pisatelji, ki so, tako kot jaz, pogosto nastopali v njegovem klubu. To so dobro zaznavali in upoštevali tudi prejšnji predsedniki in člani upravnega odbora DSP.

 

Sprašujem se, zakaj se danes podira toliko let zelo občutena, veljavna in dejavna empatija med Jazz clubom Gajo in DSP. Je posredi denar, osebno nerazumevanje, klikarstvo ali morda še kaj drugega?

 

 

Niko Grafenauer je član SAZU, sicer pa pesnik, esejist ter dolgoletni urednik založbe Nova revija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,960
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,199
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,121
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,631
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,837
06/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,198
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,280
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,305
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,055
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,392