Komentar

Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

27.12.2017 19:59
Piše: Niko Grafenauer
Ključne besede:   Niko Grafenauer   Jazz club Gajo   Drago Gajo   DSP   Vila Ebenspanger   Tomšičeva 12   PEN   kultura   jazz   Ljubljana

Foto: Mediaspeed

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom.

Ko sva pred davnimi leti s prijateljem Dragom Demšarjem koračila po Beethovnovi ulici, sva na lepem osupla zastala. Tam sva v pritličju ene od hiš zagledala človeka, ki je v oblaku prahu z veliko vnemo klesal in spet pozidaval prostor, v katerem je bil. Demšar si ni mogel kaj, da ga ne bi ogovoril:

"Kaj pa vi počnete tu? A imate dovoljenje, da boste podrli to hišo, ki zaenkrat še trdno stoji na nogah?"

"Tu bo kmalu zaživel jazz klub, ki ga Ljubljana več kot potrebuje", je rekel možak, ki sem ga v življenju prvič videl.

 

To ni bil nihče drug kot Drago Gajo, pri katerem sem imel kasneje tudi kot urednik lepo vrsto odličnih pisateljskih srečanj in tiskovnih konferenc ob izidih knjig. V zakulisju, kjer se je pogosto, po nastopih ali pa tudi ne, srečevala tovarišija, ki jo je gojil, sem spoznal celo vrsto odličnih umetnikov in intelektualcev. zato je bil in je še vedno Jazz club Gajo zame pojem zaradi duhovnega, družabnega in še posebej glasbenega zamaha, ki ga je vzpostavil in vzdrževal ta zidar z Beethovnove.

 

Klub je tam deloval skoraj dve desetletji, natančneje od 1994 do 2010. leta. V tem času je Drago Gajo v klub ves čas vlagal denar in energijo, s katerimi ga je povzdignil v enega najveljavnejših in programsko živih, rekel bi celo edinstvenih kulturnih srečevališč z mednarodno udeležbo v ljubljanskem mestnem jedru, ki je danes povsem opustošeno. V gosteh je imel ne samo domače, ampak tudi celo vrsto tujih, predvsem glasbenih umetnikov. Za predelavo in adaptacijo kletnih prostorov pa za ozvočenje in klubsko opremo je menda takrat potrošil 200.000 mark.

 

Po denacionalizaciji, v času tranzicije, ki je omogočala tudi nekaznovano krajo družbenega premoženja, je hišo, kot je ugotovila tudi KPK, dobil v roke novopečeni ljubljanski tajkun. Ta je Jazz club Gajo, ne da bi trenil z očesom, postavil na cesto, okna pa zaplankal z dilami. Te menda še danes krasijo elitno Beethovnovo ulico in pričujejo o zaplankani pameti, ki je doma za njimi.

 

Ker je po nekaterih znamenjih zaslutil, kaj ga v novih razmerah lahko doleti, pa tudi zato, da si v poletnih mesecih zagotovi primernejše okolje za delovanje jazz kluba, je leta 2005 poiskal zavetje pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP), ki domuje v hiši z vrtom na Tomšičevi 12 nasproti Narodnega muzeja v Ljubljani. Pisni viri hišo prvikrat omenjajo leta 1932, takrat jo je prenovil tedanji lastnik Oskar Ebenspanger, odtod tudi njeno ime, Vila Ebenspanger. Prenova naj bi po posrednih pričevanjih potekala po načrtih takrat uveljavljenega ljubljanskega arhitekta Josipa Costaperaria.

 

Po italijanski kapitulaciji je leta 1943 nemški okupator tedanje stanovalce izselil in jih deportiral v koncentracijska taborišča. vilo pa namenil za bivališče zdravnikov iz Mladike, ki je postala vojaška bolnišnica. Po končani vojni si njene prostore za bivanje lastijo komunistični veljaki, edino preživelo Ebenspangerjevo - Adelo pa, v njihovi značilni maniri, nastanijo v skromno bivališče ob pivovarni Union. Leta 1957 se v Ebenspangerjevo vilo vseli Društvo slovenskih pisateljev, ki objekt v letih pred osamosvojitvijo v celoti dokončno odkupi. Poleg Društva pisateljev imajo v vili prostore tudi Društvo slovenskih prevajalcev, Slovenski center PEN in restavracija Kluba kulturnih delavcev.

 

Gaja je pritegnil popolnoma zanemarjeni vrt v okrilju tega društva nasproti Narodne galerije. Pogodbo za uporabo vrta je moral z DSP obnavljati in podpisovati vsako leto znova. Prvi, s katerim jo je podpisal, je bil pisatelj in gospodar društva Vlado Žabot. Ta podpis ga je, kot mi je povedal sam, stal okroglih 100.000 mark.

 

Že za samo čiščenje in sanacijo vrta je moral najeti 14 kamionov, ki so šavje in drugo odpadno robo odpeljali proč. Sledila je še napeljava vodovoda in elektrike na vrt, pa izklop in polaganje kanalizacije pa še cela vrsta drugih stroškov, ki so za tako podjetje nujni, še zlasti v strogem centru "najlepšega mesta na svetu". za povrh pa nikoli ni prav dobro vedel, ali mu bodo pristojni kalibri na DSP pogodbo podaljšali. Lahko mi verjamete, da se je prijatelj Drago Gajo v vse to podal, ker ni pameten podjetnik, ki bi se odločil za takšno ali temu podobnp naložbo pod opisanimi pogoji. Kajti prav zdaj po 13 letih odličnega delovanja jazz cluba na oživljenem vrtu nekdanje vile, so ga vrgli ven, ker DSP in slovenski PEN očitno menita, da bi lahko kaj več zaslužila z drugim najemnikom. Tu se pri meni zastavlja ključno moralno vprašanje.

 

Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na DSP ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu vdihnil programsko vsebino, s katero bi dopolnil programsko ponudbo v Ljubljani. Zdaj, ko je to storil Gajo, ki je v dežju in soncu vzdrževal in skrbel za klubski program, s čimer je postal pri kulturnikih znan ne le v Ljubljani in v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so ga pa nekateri veljavni ljudje v DSP in PEN nagnali z vrta na cesto.

 

Vse to, kar je Gajo vložil v svoj jazz club tako po gmotni kot po vsebinski strani, je povezano z njegovim duhovnim habitusom. Povedati je namreč treba, da je Gajo mednarodno priznan džezist, ki obvlada več instrumentov, vrhunski pa je na bobnih. Že 40 let se čez zimo vrača igrat v Los Angeles, kar mu je omogočilo, da je zbral denar za ustanovitev in delovanje ljubljanskega Jazz cluba Gajo. Če ne bi bil tako privržen glasbi in kulturi v širšem pomenu besede, zagotovo ne bi že ves čas tako sodeloval tudi s pisatelji, ki so, tako kot jaz, pogosto nastopali v njegovem klubu. To so dobro zaznavali in upoštevali tudi prejšnji predsedniki in člani upravnega odbora DSP.

 

Sprašujem se, zakaj se danes podira toliko let zelo občutena, veljavna in dejavna empatija med Jazz clubom Gajo in DSP. Je posredi denar, osebno nerazumevanje, klikarstvo ali morda še kaj drugega?

 

 

Niko Grafenauer je član SAZU, sicer pa pesnik, esejist ter dolgoletni urednik založbe Nova revija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.518
02/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.538
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.396
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1.712
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.615
06/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.931
07/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.635
08/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.367
09/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.584
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.408