Razkrivamo

"Desničarji" v zadregi: Milan Kučan še naprej goreče zagovarja Katalonijo, oni pa tiho sledijo direktivi evropskih konservativcev

Katalonsko vprašanje je dobilo svojevrsten odmev tudi v Sloveniji, kjer je nekdanji predsednik Kučan že večkrat podprl pravico Kataloncev do samoodločbe, vendar se je ob njegovem zadnjem javnem pismu oglasil veleposlanik Kraljevine Španije v Ljubljani José Luis de la Peña in ga precej neposredno okaral, da s svojimi izjavami ogroža dobre odnose med Slovenijo in Španijo. Ambasadorjeve besede so balzam na rane slovenske desnice, ki je v primeru Katalonije očitno požrla ves svoj ponos in že ves čas zgolj tiho sledi uradni politiki Evropske ljudske stranke (EPP) glede Katalonije. Poanta Kučanovega odnosa do Katalonije je zelo preprosta: vsaj tokrat ima prav. Problem slovenske antikomunistične desnice, je ta, da tega noče in ne more sprevideti, ker Kučana patološko sovraži.

28.12.2017 23:06
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   José Luis de la Pena   Milan Kučan   Forum 21   Katalonija   Dnevnik   pismo   neodvisnost   samoodločba   veleposlanik   Španija   Slovenija

Foto: Twitter

Da nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki mu desnica očita, da osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila njegova "intimna opcija", zelo odločno podpira pravico Kataloncev do samoodločbe in neodvisnosti, je postalo jasno že v prvi polovici tega leta. Še bolj neposredno se je Kučan izpostavil jeseni, v času katalonskega referenduma, ki ga je španska represivna oblast poskušala nasilno preprečiti. Morda je Kučanova naklonjenost Kataloniji tudi nezavedna posledica slabe vesti, ker je bil vsaj v začetnem obdobju zelo zadržan do slovenske osamosvojitve in se je na pravo stran zgodovine postavil šele tik pred zdajci. Kakšni so dejanski razlogi za njegova stališča, ki so - to mu moramo brez zadržkov priznati - vsaj tokrat načelna in jih lahko samo podpremo, je pravzaprav vseeno in bo ostalo predmet političnih ali celo politikantskih debat dežurnih desničarjev, ki Kučana sovražijo. Razumni ljudje, tudi takšni, ki so bili do nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije vedno kritični, toda argumentirano, ne pa histerično, se bodo odzvali drugače. Rekli bodo, da ima vsaj tokrat Kučan pač prav. Z drugimi besedami: to, kar nam sporoča glede Katalonije in Kataloncev, je res. 

 

O tem, kaj je res in kaj ni, bosta bržkone vedno obstajali dve zelo nasprotujoči si "resnici". Tudi razmerja moči v Evropski uniji, Evropski komisiji in celo Evropskem parlamentu so takšna, da katalonski neodvisnosti nikakor ne dajejo velikih možnosti. Konservativci so proti, socialisti (z nekaj redkimi izjemami) prav tako. Edini, ki so še kolikor toliko nevtralni, so liberalci. Slovenska politika se je - in to smo na portalu+ jeseni že večkrat poudarjali - glede Katalonije presenetljivo dobro držala, vsaj če imamo pred očmi našo običajno mlahavost in nagnjenost k podrejanju Bruslju. Vseeno pa je bivši predsednik Kučan stopil še korak dlje in izpostavil nekaj zelo problematičnih točk, tudi v zgodovinskem kontekstu fašizma oziroma frankizma na Pirinejskem polotoku, ki so očitno razburile špansko diplomacijo. Veleposlaniki se namreč silno redko javno oglašajo in neradi polemizirajo v medijih s predstavniki države gostiteljice. To, da je Kučan nekdanji predsednik, je v tem kontekstu povsem brezpredmetno.

 

Španski veleposlanik v Ljubljani José Luis de la Peña se je obregnil ob okroglo mizlo Kučanovega Foruma 21, posvečene razmerah v Kataloniji, ker da na njej ni bilo nikogar, ki nasprotuje osamosvojitvi Katalonije. De la Peña je v pismu Milanu Kučanu, objavljenemu v Dnevniku 20. decembra (vir), očital pomanjkanje intelektualne poštenosti in objektivnosti, ko gre za Katalonijo. Kučanove izjave in opažanja, je zapisal veleposlanik, so "nesprejemljiva in bi morebiti izpadla celo žaljiva, če se ne bi, ker so neutemeljena, diskreditirala kar sama".

 

V nadaljevanju José Luis de la Peña pravi takole:

 

"Vi in drugi udeleženci okrogle mize se oklicujete – si mislim, da izhajajoč iz utemeljitve, da ste zato moralno in zgodovinsko kvalificirani – za pooblaščene za podeljevanje ali zavrnitve potrdil o demokratičnosti, v tem primeru državi članici Evropske unije, kot je Španija, ki je uresničila zgleden prehod v demokracijo in katere demokratične standarde in vladavino prava leto za letom priznavajo vsi pristojni večstranski organi (...) Trditi, da so v Španiji politični zaporniki, je še ena neutemeljena brezobzirnost, ki je ni mogoče razložiti drugače kot z absolutnim nepoznavanjem prava. V Španiji, tako kot v kateri koli drugi priznani in uradno potrjeni demokratični državi, ni političnih zapornikov, ampak politiki, ki so v zaporu zaradi kršitve zakona in to priznava praktično celotna mednarodna skupnost (izjeme govorijo zase) ter organi kot Amnesty International (...)."

 

V lucidnem pismu španski veleposlanik izraža bojazen, da Kučanovo obnašanje oziroma odnos do Katalonije ne prispeva pozitivno k dobrim odnosom med Slovenijo in Španijo, nasprotno - jih celo ogroža. Po besedah de la Peñe so Kučanova stališča globoko nepravična in celo žaljiva do Špancev in Kataloncev. Na koncu veleposlanik ugotavlja, da je Španija "aktivno podprla vstop Slovenije v evroatlantske institucije in se ji nikoli ni zoperstavila na nobenem področju, ne v zunanji ne notranji politiki, ne na gospodarskem, socialnem, kulturnem ali kakršnemkoli drugem področju".

 

Preden pridemo h Kučanovemu odgovoru, se bomo ustavili ob zgornji trditvi, ki bi ji lahko kdo oporekal v eni točki - in tudi ta ima precej velik notranjepolitični naboj v Sloveniji. Gre pa za neuspešno kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN, ki jo je Cerarjeva vlada sicer podprla, država je za nekdanjega predsednika Türka dejansko tudi lobirala, vendar pri tem niso bili uspešni, zato se je ta kandidatura sprevrgla v precejšen fiasko tako na osebnem kot tudi kolektivnem oziroma državnem nivoju. Španija je takrat - in tega veleposlanik de la Peña javno seveda ne more in ne sme priznati - zelo intenzivno lobirala za "svojega" kandidata, Portugalca Antónia Guterresa, ki je bil na koncu tudi izvoljen za generalnega sekretarja.

 

Z drugimi besedami, Španci so lobirali proti Sloveniji.

 

Kakorkoli, na Špančevo pismo se je Milan Kučan odzval s precej kratkim odgovorom:

 

"Prepričan sem, da v Sloveniji ni človeka, ki se ne bi z veliko spoštljivostjo spominjal zglednega prehoda Španije iz obdobja Francove diktature v demokracijo, na katerega me opozarjate. Vendar moram ob tem povedati, da nihče, ne človek ne nobena država nimata licence demokratičnosti, ki bi veljala enkrat za vselej. Tudi Slovenija ne.

Demokratičnost je potrebno dokazovati in jo potrjevati vselej na novo, ob vsakem dogodku in v vsakokratnih novih okoliščinah, ki jih prinaša razvoj. O demokratičnosti tudi ne govorijo toliko statistični podatki, na katere me napotujete, ampak predvsem dejanja oblastnih organov. Naj vas spomnim, demokracija se vselej dokazuje v odnosu do tistega, ki misli drugače.

Španska vlada Mariana Rajoya je imela in še vedno ima, še posebej sedaj po izidu nedavnih regionalnih volitev v Kataloniji, sijajno priložnost, da dokaže in potrdi svojo demokratičnost. Ne s policijskim nasiljem, ne s kriminaliziranjem političnih nasprotnikov, ne z zapori in ne s sodišči, temveč z dialogom. Z dialogom tudi o vprašanjih, zaradi katerih veliko Kataloncev v Španiji ne prepoznava države, ki je prijazna do njihove nacionalne identitete in prihodnosti.

Samo za to gre, gospod veleposlanik, za dialog."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
13
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.784
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 978
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.665
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 684
10/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.775