Razkrivamo

"Desničarji" v zadregi: Milan Kučan še naprej goreče zagovarja Katalonijo, oni pa tiho sledijo direktivi evropskih konservativcev

Katalonsko vprašanje je dobilo svojevrsten odmev tudi v Sloveniji, kjer je nekdanji predsednik Kučan že večkrat podprl pravico Kataloncev do samoodločbe, vendar se je ob njegovem zadnjem javnem pismu oglasil veleposlanik Kraljevine Španije v Ljubljani José Luis de la Peña in ga precej neposredno okaral, da s svojimi izjavami ogroža dobre odnose med Slovenijo in Španijo. Ambasadorjeve besede so balzam na rane slovenske desnice, ki je v primeru Katalonije očitno požrla ves svoj ponos in že ves čas zgolj tiho sledi uradni politiki Evropske ljudske stranke (EPP) glede Katalonije. Poanta Kučanovega odnosa do Katalonije je zelo preprosta: vsaj tokrat ima prav. Problem slovenske antikomunistične desnice, je ta, da tega noče in ne more sprevideti, ker Kučana patološko sovraži.

28.12.2017 23:06
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   José Luis de la Pena   Milan Kučan   Forum 21   Katalonija   Dnevnik   pismo   neodvisnost   samoodločba   veleposlanik   Španija   Slovenija

Foto: Twitter

Da nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki mu desnica očita, da osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila njegova "intimna opcija", zelo odločno podpira pravico Kataloncev do samoodločbe in neodvisnosti, je postalo jasno že v prvi polovici tega leta. Še bolj neposredno se je Kučan izpostavil jeseni, v času katalonskega referenduma, ki ga je španska represivna oblast poskušala nasilno preprečiti. Morda je Kučanova naklonjenost Kataloniji tudi nezavedna posledica slabe vesti, ker je bil vsaj v začetnem obdobju zelo zadržan do slovenske osamosvojitve in se je na pravo stran zgodovine postavil šele tik pred zdajci. Kakšni so dejanski razlogi za njegova stališča, ki so - to mu moramo brez zadržkov priznati - vsaj tokrat načelna in jih lahko samo podpremo, je pravzaprav vseeno in bo ostalo predmet političnih ali celo politikantskih debat dežurnih desničarjev, ki Kučana sovražijo. Razumni ljudje, tudi takšni, ki so bili do nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije vedno kritični, toda argumentirano, ne pa histerično, se bodo odzvali drugače. Rekli bodo, da ima vsaj tokrat Kučan pač prav. Z drugimi besedami: to, kar nam sporoča glede Katalonije in Kataloncev, je res. 

 

O tem, kaj je res in kaj ni, bosta bržkone vedno obstajali dve zelo nasprotujoči si "resnici". Tudi razmerja moči v Evropski uniji, Evropski komisiji in celo Evropskem parlamentu so takšna, da katalonski neodvisnosti nikakor ne dajejo velikih možnosti. Konservativci so proti, socialisti (z nekaj redkimi izjemami) prav tako. Edini, ki so še kolikor toliko nevtralni, so liberalci. Slovenska politika se je - in to smo na portalu+ jeseni že večkrat poudarjali - glede Katalonije presenetljivo dobro držala, vsaj če imamo pred očmi našo običajno mlahavost in nagnjenost k podrejanju Bruslju. Vseeno pa je bivši predsednik Kučan stopil še korak dlje in izpostavil nekaj zelo problematičnih točk, tudi v zgodovinskem kontekstu fašizma oziroma frankizma na Pirinejskem polotoku, ki so očitno razburile špansko diplomacijo. Veleposlaniki se namreč silno redko javno oglašajo in neradi polemizirajo v medijih s predstavniki države gostiteljice. To, da je Kučan nekdanji predsednik, je v tem kontekstu povsem brezpredmetno.

 

Španski veleposlanik v Ljubljani José Luis de la Peña se je obregnil ob okroglo mizlo Kučanovega Foruma 21, posvečene razmerah v Kataloniji, ker da na njej ni bilo nikogar, ki nasprotuje osamosvojitvi Katalonije. De la Peña je v pismu Milanu Kučanu, objavljenemu v Dnevniku 20. decembra (vir), očital pomanjkanje intelektualne poštenosti in objektivnosti, ko gre za Katalonijo. Kučanove izjave in opažanja, je zapisal veleposlanik, so "nesprejemljiva in bi morebiti izpadla celo žaljiva, če se ne bi, ker so neutemeljena, diskreditirala kar sama".

 

V nadaljevanju José Luis de la Peña pravi takole:

 

"Vi in drugi udeleženci okrogle mize se oklicujete – si mislim, da izhajajoč iz utemeljitve, da ste zato moralno in zgodovinsko kvalificirani – za pooblaščene za podeljevanje ali zavrnitve potrdil o demokratičnosti, v tem primeru državi članici Evropske unije, kot je Španija, ki je uresničila zgleden prehod v demokracijo in katere demokratične standarde in vladavino prava leto za letom priznavajo vsi pristojni večstranski organi (...) Trditi, da so v Španiji politični zaporniki, je še ena neutemeljena brezobzirnost, ki je ni mogoče razložiti drugače kot z absolutnim nepoznavanjem prava. V Španiji, tako kot v kateri koli drugi priznani in uradno potrjeni demokratični državi, ni političnih zapornikov, ampak politiki, ki so v zaporu zaradi kršitve zakona in to priznava praktično celotna mednarodna skupnost (izjeme govorijo zase) ter organi kot Amnesty International (...)."

 

V lucidnem pismu španski veleposlanik izraža bojazen, da Kučanovo obnašanje oziroma odnos do Katalonije ne prispeva pozitivno k dobrim odnosom med Slovenijo in Španijo, nasprotno - jih celo ogroža. Po besedah de la Peñe so Kučanova stališča globoko nepravična in celo žaljiva do Špancev in Kataloncev. Na koncu veleposlanik ugotavlja, da je Španija "aktivno podprla vstop Slovenije v evroatlantske institucije in se ji nikoli ni zoperstavila na nobenem področju, ne v zunanji ne notranji politiki, ne na gospodarskem, socialnem, kulturnem ali kakršnemkoli drugem področju".

 

Preden pridemo h Kučanovemu odgovoru, se bomo ustavili ob zgornji trditvi, ki bi ji lahko kdo oporekal v eni točki - in tudi ta ima precej velik notranjepolitični naboj v Sloveniji. Gre pa za neuspešno kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN, ki jo je Cerarjeva vlada sicer podprla, država je za nekdanjega predsednika Türka dejansko tudi lobirala, vendar pri tem niso bili uspešni, zato se je ta kandidatura sprevrgla v precejšen fiasko tako na osebnem kot tudi kolektivnem oziroma državnem nivoju. Španija je takrat - in tega veleposlanik de la Peña javno seveda ne more in ne sme priznati - zelo intenzivno lobirala za "svojega" kandidata, Portugalca Antónia Guterresa, ki je bil na koncu tudi izvoljen za generalnega sekretarja.

 

Z drugimi besedami, Španci so lobirali proti Sloveniji.

 

Kakorkoli, na Špančevo pismo se je Milan Kučan odzval s precej kratkim odgovorom:

 

"Prepričan sem, da v Sloveniji ni človeka, ki se ne bi z veliko spoštljivostjo spominjal zglednega prehoda Španije iz obdobja Francove diktature v demokracijo, na katerega me opozarjate. Vendar moram ob tem povedati, da nihče, ne človek ne nobena država nimata licence demokratičnosti, ki bi veljala enkrat za vselej. Tudi Slovenija ne.

Demokratičnost je potrebno dokazovati in jo potrjevati vselej na novo, ob vsakem dogodku in v vsakokratnih novih okoliščinah, ki jih prinaša razvoj. O demokratičnosti tudi ne govorijo toliko statistični podatki, na katere me napotujete, ampak predvsem dejanja oblastnih organov. Naj vas spomnim, demokracija se vselej dokazuje v odnosu do tistega, ki misli drugače.

Španska vlada Mariana Rajoya je imela in še vedno ima, še posebej sedaj po izidu nedavnih regionalnih volitev v Kataloniji, sijajno priložnost, da dokaže in potrdi svojo demokratičnost. Ne s policijskim nasiljem, ne s kriminaliziranjem političnih nasprotnikov, ne z zapori in ne s sodišči, temveč z dialogom. Z dialogom tudi o vprašanjih, zaradi katerih veliko Kataloncev v Španiji ne prepoznava države, ki je prijazna do njihove nacionalne identitete in prihodnosti.

Samo za to gre, gospod veleposlanik, za dialog."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
2
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.102
02/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.351
03/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
04/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.955
05/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.404
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 940
08/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 518
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.952
10/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.509