Komentar

Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije

Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko polno razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean. Razstava nas skuša na svojstven način prepričati, da so si kristjani, židje in muslimani v mediteranskem prostoru, tem poslednjem zatočišču ideje o toleranci, vsaj hipotetično gledano, si delili skupne, posvečene, svete prostore. Človek se pri tem res zamisli. Kako naj to romantično idejo skupnega in kolektivno svetega razume danes?

31.12.2017 18:04
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Solun   Muzej fotografije   religija   krščanstvo   islam   židovstvo  

Foto: Tassos Vrettos

Čas je, da se malce poveselimo, da naredimo par selfijev, da ob tem še pofotkamo naše malčke, nalepimo vse na facebook in stvar bo rešena - če pa že ne bo rešena, bo vsaj jutri malce znosnejši.

Muzej fotografije v grškem Solunu do 18. februarja 2018 gosti vrhunsko fotografsko razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean, ki je finančno omogočena s strani fundacije Robert Bosch Stiftung in je strokovno gledano realizirana s strani konceptualno-kuratorske ekipe: Dionigi Albera (Francija), Karen Barkey (ZDA), Dimitris C. Papadopoulos (ZDA), Manoel Penicaud (Francija). Kako bi potem lahko ogled razstave kontekstualizirali in mislili, ne da bi preveč posegali v detajle, ampak bi bolj celostno skušali razumeti čas in pomen postavitve te razstave v grško realnost tega prostora in časa.

 

 

War on terrorism or It is Christmas time?

 

Če bi iskali tisto nekaj, kar prebivalce te zemeljske oble še druži v času in navalu antropocena, potem je, žal, danes to samo dvoje. Prvo se nanaša že na res dolgoletna trenja, ki jih poznamo že na veke vekomaj: namreč ti, ki verujejo v to, bi se bockali s tistimi, ki verujejo v tisto drugo. Če smo vseeno malce bolj radovedni in si skušamo ustvariti širši kontekst tega prepiranja, potem dokaj hitro uvidimo, da ne gre samo za to, da so uničili najbolj razkošno mošejo v Damasku; ne gre samo za to, da v Indiji muslimani doživljajo pogrom; ne gre samo za vprašanje prestolnice Jeruzalema; ne gre samo za krilatico "za otroke gre"; ne gre samo za dejstvo, da hinduistično sveto kravo zahodnjaški genetiki pretvarjajo v znanstveno prehrambeni eksperiment; ne gre samo za to, da vse možne korporacije kradejo iz vsem nam skupne, kolektivne dediščine narave in znanja; ne gre samo za to, da protestantje ne zmorejo več delovnega tempa in pregorevajo - NE, gre tudi za to, da se vse prostore, hiše, hrame, spomenike, kulturne in religiozne artefakte na vsak način hoče izbrisati, izničiti, jih spremeniti v pepel, jih odmašiti - samo za to (!), da bo lahko stekel skozi nov duh, ki bo oznanjal svobodo in potencial za vse zemeljske otroke. Seveda smo cinični pri vsem zgoraj napisanem, kako človek danes ne bi bil sploh ciničen, ko se zdi, da v obstoječi družbi ali skupnosti ni več niti enega preostalega skupnega javnega prostora, ki ne bi se izognil tej tehnokratski gonji po novi tehnološki revoluciji, ki podira, žre, ubija in mori, laže, krade in se pri vsem tem neverjetno dobro počuti in zabava?

 

Zid. (Foto: Manoel Penicaud)

 

Da ne bo pomote, smo v prazničnem času, potrebno bi bilo dvigniti višje steklene kozarce, se posladkati s šampanjcem in drug drugega potrepljati, da smo celo leto delali dobro, da smo nekaj naredili in da je svet zaradi tega boljši.

 

Pa vendar, vsakemu normalnemu človeku je po politični, medijski, ekonomski, psihološki, sociološki, homofobni in skrajno imbecilni propagandi, ki smo jo lahko spremljali v času ameriških volitev v medijih (karkšni koli že so), želodec malce pregorel. Samo najbolj hrabri so spremljali ta resničnostni šov pokemončkov, ki so nas skušali prepričati, da gre za vojaško in globalno velesilo, ki obvladuje koncertne tone vsem v zemljo vpletenim. Tisti, ki tega nismo bili zmožni, smo pač malce požvižgavali, si prikimavali, da smo to že od vedno vedeli in si pač vso to zadevo bolj lahkotno vzeli. Kolikor je to sploh bilo mogoče.

 

Ozadja korporativnih, političnih, pravnih, bančnih iger ni razkril nihče, zatorej ni bilo zares potrebno napenjati blagotvornih možgančkov ob teh krilaticah in debelih marketinških šalah, v katere nihče, ki je mlad in inteligenten po srcu, res več ne verjame. Pa vendar. Mnogo bolj pomembno od tičev in pusic današnjega Hollywooda (playboy style makes me feel alright!?) se zdi problematizirati versko nestrpnost, ki smo jo že omenili, industrijsko ter vizualno opustošenje zahodne kulture, kot tudi - ne boste verjeli - veliko verjetnost svetovne vojne v obliki takih in drugačnih raketic, ščitov, nuklearnega orožja, militariziranih robotov in podobnih high tech hybrid warfare igračk. Seveda moramo ob vsej tej resnobnosti nastale situacije ohraniti trezno glavo, optimizem in konstruktivnost, ker časi niso samo nevarni in komični, pravzaprav so absurdni in žalostni! Res, koliko metafor mora danes človek porabiti za to, da bi vsaj skušal zapopasti družbeno realnost, v kateri smo se znašli. To bi danes znal morda samo gledališki režiser, pisec dramskega besedila ali scenarija za film, a ŽAL ob vsem tem NE smemo pozabiti, da NE gre še za en artefakt ali neko vejo tipa umetnosti, ampak GRE za NAŠO realnost, ki bi jo morali vzeti vsaj malo bolj smrtno resno, če bi nas res kaj brigalo za rodove, ki prihajajo za nami.

 

Ampak ne.

 

Tu je čas božička, pa dedka mraza, pa jelenčkov, pa morda čas za kakšno linijo belega pudra, ki so nam ga dostavili iz Londona ali Kolumbije, čas je za malce digitalne muzike, za par res dobrih vizualij, pa za kakega dobro zapečenega purana, morda tudi nafilano svinjico, SAMO da bo vse teklo in brbotalo ter bo želodec poln in krava sita. Čas je, da se malce poveselimo, da naredimo par selfijev, da ob tem še pofotkamo naše malčke, nalepimo vse na facebook in stvar bo rešena - če pa že ne bo rešena, bo vsaj jutri malce znosnejši. Kajne? Kdo se v tem času sploh želi ukvarjati s teroristi ali pa zalogami nuklearnega orožja, če človek ne ve več, kam bi se obrnil.

 

Kdo je sedaj bad guy? Trump, Putin ali prednjači Kitajska, Severna Koreja, Iran? Kaj je sedaj s to Savdsko Arabijo? In kakšno vlogo pri vsem tem igrata Evropa in NATO? Kdo sploh še loči med temi good guys, ki delajo sklece, si pumpajo mišice, imajo ob sebi hude bejbe in so sploh alfa in omega držav, v katerih čičkajo na tronih in rožljajo z orožjem? In ali se samo meni zdi, da gre samo za en in isti osebnostno-psihološki profil moškega in profil svetovnega diktatorja, ki ga je že Chaplin upodobil v liku Hitlerja pred izbruhom 2. svetovne vojne - ali pa sem jaz kaj pomešala in nisem na tekočem? Hja, kdo bi vedel.

 

 

Pa vendar. Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko polno razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean. Razstava nas skuša na svojstven način prepričati, da so si kristjani, židje in muslimani v mediteranskem prostoru, tem poslednjem zatočišču ideje o toleranci, vsaj hipotetično gledano, delili skupne, posvečene, svete prostore. Človek se pri tem res zamisli. Kako naj to romantično idejo skupnega in kolektivno svetega razume danes?

 

 

***

 

Obiskovalec muzeja se ne pusti zmesti. Preden vstopi v solunski Muzej fotografije, pogleda na desno in zapazi varnostno kamero. Potem se ozre na levo, tam ga pozdravi oglas ThessWiki in še možnost aplikacije (appa): intheloop.gr. Potem veselo vstopi in se povzpne na prvo nadstropje. Obiskovalec je navdušen nad kvaliteto razstave, ki ga vabi v svoj objem. Skoraj se mu že začnejo potiti rokice od veselja, nevrončki poskočijo, učki se zasvetijo. Potem pa ga od strani prijazno povabi glas osebja, ki skrbi za prodajo kart.

 

"Oprostite, ste že kupili vstopnico za razstavo?"

 

"Ne še, ampak imam študentsko izkaznico, sem študentka iz Aten."

 

Obiskovalka izvleče ven študentsko izkaznico in gospodična za prodajo kart je vidno zadovoljna.

 

"Dobro, potem mi morate dati samo 1 evro."

 

Obiskovalka pobrska po denarnici in vidi, da ni niti enega cekina notri.

 

"Oprostite ali lahko malce kasneje poravnamo, bi si še za domov odnesla par knjig in fotografskih katalogov. Naravnost obožujem primerke fotografov, ki jih imate tu na izložbenem oknu."

 

"NE. To pa ne bo šlo. Ne prejemamo bančnih kartic. Ne poslujemo na ta način."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
12
26.09.2023 20:28
Ali se vsi ti, ki hlapčevsko in suženjsko podpirajo trenutne politikante, ki jim dobesedno nekam lezejo, ki se slinijo in samo ... Več.
Piše: Denis Poniž
Migracijska tempirana bomba
14
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
25
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.359
02/
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
Denis Poniž
Ogledov: 1.997
03/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.010
04/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.635
05/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.193
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.201
07/
Neuvrščeni se vračajo, Evropska unija pa se strelja v koleno
Andraž Šest
Ogledov: 1.109
08/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.790
09/
Beijing’s claims of bringing development to Africa under scrutiny
Valerio Fabbri
Ogledov: 407
10/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.279