Komentar

Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije

Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko polno razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean. Razstava nas skuša na svojstven način prepričati, da so si kristjani, židje in muslimani v mediteranskem prostoru, tem poslednjem zatočišču ideje o toleranci, vsaj hipotetično gledano, si delili skupne, posvečene, svete prostore. Človek se pri tem res zamisli. Kako naj to romantično idejo skupnega in kolektivno svetega razume danes?

31.12.2017 18:04
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Solun   Muzej fotografije   religija   krščanstvo   islam   židovstvo  

Foto: Tassos Vrettos

Čas je, da se malce poveselimo, da naredimo par selfijev, da ob tem še pofotkamo naše malčke, nalepimo vse na facebook in stvar bo rešena - če pa že ne bo rešena, bo vsaj jutri malce znosnejši.

Muzej fotografije v grškem Solunu do 18. februarja 2018 gosti vrhunsko fotografsko razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean, ki je finančno omogočena s strani fundacije Robert Bosch Stiftung in je strokovno gledano realizirana s strani konceptualno-kuratorske ekipe: Dionigi Albera (Francija), Karen Barkey (ZDA), Dimitris C. Papadopoulos (ZDA), Manoel Penicaud (Francija). Kako bi potem lahko ogled razstave kontekstualizirali in mislili, ne da bi preveč posegali v detajle, ampak bi bolj celostno skušali razumeti čas in pomen postavitve te razstave v grško realnost tega prostora in časa.

 

 

War on terrorism or It is Christmas time?

 

Če bi iskali tisto nekaj, kar prebivalce te zemeljske oble še druži v času in navalu antropocena, potem je, žal, danes to samo dvoje. Prvo se nanaša že na res dolgoletna trenja, ki jih poznamo že na veke vekomaj: namreč ti, ki verujejo v to, bi se bockali s tistimi, ki verujejo v tisto drugo. Če smo vseeno malce bolj radovedni in si skušamo ustvariti širši kontekst tega prepiranja, potem dokaj hitro uvidimo, da ne gre samo za to, da so uničili najbolj razkošno mošejo v Damasku; ne gre samo za to, da v Indiji muslimani doživljajo pogrom; ne gre samo za vprašanje prestolnice Jeruzalema; ne gre samo za krilatico "za otroke gre"; ne gre samo za dejstvo, da hinduistično sveto kravo zahodnjaški genetiki pretvarjajo v znanstveno prehrambeni eksperiment; ne gre samo za to, da vse možne korporacije kradejo iz vsem nam skupne, kolektivne dediščine narave in znanja; ne gre samo za to, da protestantje ne zmorejo več delovnega tempa in pregorevajo - NE, gre tudi za to, da se vse prostore, hiše, hrame, spomenike, kulturne in religiozne artefakte na vsak način hoče izbrisati, izničiti, jih spremeniti v pepel, jih odmašiti - samo za to (!), da bo lahko stekel skozi nov duh, ki bo oznanjal svobodo in potencial za vse zemeljske otroke. Seveda smo cinični pri vsem zgoraj napisanem, kako človek danes ne bi bil sploh ciničen, ko se zdi, da v obstoječi družbi ali skupnosti ni več niti enega preostalega skupnega javnega prostora, ki ne bi se izognil tej tehnokratski gonji po novi tehnološki revoluciji, ki podira, žre, ubija in mori, laže, krade in se pri vsem tem neverjetno dobro počuti in zabava?

 

Zid. (Foto: Manoel Penicaud)

 

Da ne bo pomote, smo v prazničnem času, potrebno bi bilo dvigniti višje steklene kozarce, se posladkati s šampanjcem in drug drugega potrepljati, da smo celo leto delali dobro, da smo nekaj naredili in da je svet zaradi tega boljši.

 

Pa vendar, vsakemu normalnemu človeku je po politični, medijski, ekonomski, psihološki, sociološki, homofobni in skrajno imbecilni propagandi, ki smo jo lahko spremljali v času ameriških volitev v medijih (karkšni koli že so), želodec malce pregorel. Samo najbolj hrabri so spremljali ta resničnostni šov pokemončkov, ki so nas skušali prepričati, da gre za vojaško in globalno velesilo, ki obvladuje koncertne tone vsem v zemljo vpletenim. Tisti, ki tega nismo bili zmožni, smo pač malce požvižgavali, si prikimavali, da smo to že od vedno vedeli in si pač vso to zadevo bolj lahkotno vzeli. Kolikor je to sploh bilo mogoče.

 

Ozadja korporativnih, političnih, pravnih, bančnih iger ni razkril nihče, zatorej ni bilo zares potrebno napenjati blagotvornih možgančkov ob teh krilaticah in debelih marketinških šalah, v katere nihče, ki je mlad in inteligenten po srcu, res več ne verjame. Pa vendar. Mnogo bolj pomembno od tičev in pusic današnjega Hollywooda (playboy style makes me feel alright!?) se zdi problematizirati versko nestrpnost, ki smo jo že omenili, industrijsko ter vizualno opustošenje zahodne kulture, kot tudi - ne boste verjeli - veliko verjetnost svetovne vojne v obliki takih in drugačnih raketic, ščitov, nuklearnega orožja, militariziranih robotov in podobnih high tech hybrid warfare igračk. Seveda moramo ob vsej tej resnobnosti nastale situacije ohraniti trezno glavo, optimizem in konstruktivnost, ker časi niso samo nevarni in komični, pravzaprav so absurdni in žalostni! Res, koliko metafor mora danes človek porabiti za to, da bi vsaj skušal zapopasti družbeno realnost, v kateri smo se znašli. To bi danes znal morda samo gledališki režiser, pisec dramskega besedila ali scenarija za film, a ŽAL ob vsem tem NE smemo pozabiti, da NE gre še za en artefakt ali neko vejo tipa umetnosti, ampak GRE za NAŠO realnost, ki bi jo morali vzeti vsaj malo bolj smrtno resno, če bi nas res kaj brigalo za rodove, ki prihajajo za nami.

 

Ampak ne.

 

Tu je čas božička, pa dedka mraza, pa jelenčkov, pa morda čas za kakšno linijo belega pudra, ki so nam ga dostavili iz Londona ali Kolumbije, čas je za malce digitalne muzike, za par res dobrih vizualij, pa za kakega dobro zapečenega purana, morda tudi nafilano svinjico, SAMO da bo vse teklo in brbotalo ter bo želodec poln in krava sita. Čas je, da se malce poveselimo, da naredimo par selfijev, da ob tem še pofotkamo naše malčke, nalepimo vse na facebook in stvar bo rešena - če pa že ne bo rešena, bo vsaj jutri malce znosnejši. Kajne? Kdo se v tem času sploh želi ukvarjati s teroristi ali pa zalogami nuklearnega orožja, če človek ne ve več, kam bi se obrnil.

 

Kdo je sedaj bad guy? Trump, Putin ali prednjači Kitajska, Severna Koreja, Iran? Kaj je sedaj s to Savdsko Arabijo? In kakšno vlogo pri vsem tem igrata Evropa in NATO? Kdo sploh še loči med temi good guys, ki delajo sklece, si pumpajo mišice, imajo ob sebi hude bejbe in so sploh alfa in omega držav, v katerih čičkajo na tronih in rožljajo z orožjem? In ali se samo meni zdi, da gre samo za en in isti osebnostno-psihološki profil moškega in profil svetovnega diktatorja, ki ga je že Chaplin upodobil v liku Hitlerja pred izbruhom 2. svetovne vojne - ali pa sem jaz kaj pomešala in nisem na tekočem? Hja, kdo bi vedel.

 

 

Pa vendar. Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko polno razstavo Shared Sacred Sites in the Balkans and the Mediterranean. Razstava nas skuša na svojstven način prepričati, da so si kristjani, židje in muslimani v mediteranskem prostoru, tem poslednjem zatočišču ideje o toleranci, vsaj hipotetično gledano, delili skupne, posvečene, svete prostore. Človek se pri tem res zamisli. Kako naj to romantično idejo skupnega in kolektivno svetega razume danes?

 

 

***

 

Obiskovalec muzeja se ne pusti zmesti. Preden vstopi v solunski Muzej fotografije, pogleda na desno in zapazi varnostno kamero. Potem se ozre na levo, tam ga pozdravi oglas ThessWiki in še možnost aplikacije (appa): intheloop.gr. Potem veselo vstopi in se povzpne na prvo nadstropje. Obiskovalec je navdušen nad kvaliteto razstave, ki ga vabi v svoj objem. Skoraj se mu že začnejo potiti rokice od veselja, nevrončki poskočijo, učki se zasvetijo. Potem pa ga od strani prijazno povabi glas osebja, ki skrbi za prodajo kart.

 

"Oprostite, ste že kupili vstopnico za razstavo?"

 

"Ne še, ampak imam študentsko izkaznico, sem študentka iz Aten."

 

Obiskovalka izvleče ven študentsko izkaznico in gospodična za prodajo kart je vidno zadovoljna.

 

"Dobro, potem mi morate dati samo 1 evro."

 

Obiskovalka pobrska po denarnici in vidi, da ni niti enega cekina notri.

 

"Oprostite ali lahko malce kasneje poravnamo, bi si še za domov odnesla par knjig in fotografskih katalogov. Naravnost obožujem primerke fotografov, ki jih imate tu na izložbenem oknu."

 

"NE. To pa ne bo šlo. Ne prejemamo bančnih kartic. Ne poslujemo na ta način."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,322
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,168
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,267
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 935
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672