Komentar

Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa

Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil članek o zatonu vpliva Združenih držav Amerike (The decline of U.S. influence is the great global story of our age, vir), kar naj bi bila po njegovi oceni "velika globalna zgodba našega časa". Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema, ugotavlja Zakaria, se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, pa ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom. Evropa ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta.

05.01.2018 22:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Fareed Zakaria   Washington Post   ZDA   Donald Trump   Sigmar Gabriel   Kitajska   Xi Jinping   Evropa

Foto: CNN

Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

Izraelsko-ameriški psiholog Daniel Kahneman, ki je za izboljšanje našega razumevanja človekove motivacije leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, je nekoč izjavil: "Nihče ni nikoli sprejel odločitve zaradi številke. Potrebna je zgodba." Ta resnica velja tako za narode kot za posameznike. Države so vedno ravnale v okviru večje mednarodne zgodbe. Toda kakšna je današnja globalna zgodba? Desetletja je bila velika prevladujoča pripoved hladna vojna. Skoraj vsak narod je ali sodeloval pri kontekstu te ideološke, politične in vojaške bitke ali mu je nasprotoval. Potem je prišlo leto 1989 in propad komunizma. V naslednjih dvajsetih letih je odpiranje sveta – globalizacija – postalo vodilna misel, saj so si države prizadevale, da bi postale novi vroči trgi; zahodni demokratični kapitalizem se je zdel neizbežen, podprt z močjo in prestižem ZDA. Štirje napadi 11. septembra so zadali oster udarec tej nenevarni zgodbi in začasno se je za islamski terorizem zdelo, da bo usmerjal tok zgodovine. Toda izkazal se je za prešibko in omejeno silo, da bi bil velika globalna zgodba.

 

In kako je zdaj? Zagovarjam stališče, da je danes največji trend zmanjševanje ameriškega vpliva. Ne zmanjševanje ameriške moči, kajti država ostaja gospodarsko in vojaško v svoji ligi, temveč upadanje njene želje in zmožnosti, da bi to moč uporabila za oblikovanje sveta. Sedanja administracija se zdi osredotočena na rušenje velikih dosežkov Združenih držav – kot to počne s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) – ali pa je enostavno ne zanima delo na svetovni ravni. Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

 

Upadanje ameriškega interesa za vodenja sveta že povzroča, da so se druge države začele temu prilagajati. V decembru (2017) je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel izjavil, da "najpomembnejše spremembe, ki zadevajo zahodni svet in svet kot celoto", izvirajo iz "umika Združenih držav pod Trumpovim vodenjem z mesta zanesljivega poroka multilateralizma pod zahodnim vplivom". Ta premik, je poudaril, "pospešuje preobrazbo svetovnega reda ... in tveganje trgovinskih vojn, oboroževalnih tekem in oboroženih konfliktov narašča".

 

Za Evropo, je dejal Gabriel, je situacija skoraj življenjskega pomena. Vse od druge svetovne vojne je bila "Evropa kot ameriški projekt v Združenih državah jasno razumljen interes. Kakorkoli, trenutna ameriška administracija zdaj dojema Evropo na zelo distanciran način, nekdanje partnerje ima za tekmece, včasih celo kot najmanj gospodarske nasprotnike". Pozval je Evropo, naj vzame svojo usodo v svoje roke in se oddvoji od ameriške zunanje politike.

 

Pretehtajte tudi lanski junijski govor kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland, v katerem se je zahvalila Združenim državam za sedemdesetletni nadzor nad mednarodnim sistemom in jasno namignila, da je pod Trumpovo administracijo ameriško vodenje tega sistema doseglo svoj konec.

 

Medtem se je kitajski predsednik Xi Jinping lani oktobra v govoru na 19. kongresu komunistične partije nedvoumno izrazil o svojem prepoznavanju novih realnosti. "Mednarodni položaj Kitajski se je dvignil kot še nikoli," je poudaril, in narod "po novi poti vodi v modernizacijo ostale dežele v razvoju". Xi je oznanil "novo dobo ... v kateri se Kitajska pomika na sredo odra in veliko prispeva človeštvu". V predhodnih govorih je pogumno omenil, da naj bi Kitajska postala novi porok svetovnega trgovinskega reda.

 

Torej, taka je globalna zgodba našega časa. Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom in ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta. Izkoriščajoč moč praznega prostora se roj manjših, neliberalnih držav – Turčija, Rusija, Iran, Savdska Arabija – krepi v svojih regijah. Toda zares ima samo Kitajska potrebna sredstva in strateško zmožnost, da oblikuje naslednje poglavje zgodbe naše dobe.

 

Pred desetletjem sem opisal post-ameriški svet, ki ne bo nastal zaradi propada Združenih držav, temveč zaradi vzpona ostalih. Ta svet v resnici dejansko že nastaja, ker druge države postajajo uspešne, vendar spremembe dramatično pospešuje neumna in samouničujoča odločitev Trumpove administracije, da se odpove ameriškemu globalnemu vplivu – nečemu, kar so Američani gradili več kot 70 let. Kot bi morda tvitnil predsednik: "Žalostno!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139