Komentar

Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa

Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil članek o zatonu vpliva Združenih držav Amerike (The decline of U.S. influence is the great global story of our age, vir), kar naj bi bila po njegovi oceni "velika globalna zgodba našega časa". Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema, ugotavlja Zakaria, se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, pa ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom. Evropa ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta.

05.01.2018 22:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Fareed Zakaria   Washington Post   ZDA   Donald Trump   Sigmar Gabriel   Kitajska   Xi Jinping   Evropa

Foto: CNN

Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

Izraelsko-ameriški psiholog Daniel Kahneman, ki je za izboljšanje našega razumevanja človekove motivacije leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, je nekoč izjavil: "Nihče ni nikoli sprejel odločitve zaradi številke. Potrebna je zgodba." Ta resnica velja tako za narode kot za posameznike. Države so vedno ravnale v okviru večje mednarodne zgodbe. Toda kakšna je današnja globalna zgodba? Desetletja je bila velika prevladujoča pripoved hladna vojna. Skoraj vsak narod je ali sodeloval pri kontekstu te ideološke, politične in vojaške bitke ali mu je nasprotoval. Potem je prišlo leto 1989 in propad komunizma. V naslednjih dvajsetih letih je odpiranje sveta – globalizacija – postalo vodilna misel, saj so si države prizadevale, da bi postale novi vroči trgi; zahodni demokratični kapitalizem se je zdel neizbežen, podprt z močjo in prestižem ZDA. Štirje napadi 11. septembra so zadali oster udarec tej nenevarni zgodbi in začasno se je za islamski terorizem zdelo, da bo usmerjal tok zgodovine. Toda izkazal se je za prešibko in omejeno silo, da bi bil velika globalna zgodba.

 

In kako je zdaj? Zagovarjam stališče, da je danes največji trend zmanjševanje ameriškega vpliva. Ne zmanjševanje ameriške moči, kajti država ostaja gospodarsko in vojaško v svoji ligi, temveč upadanje njene želje in zmožnosti, da bi to moč uporabila za oblikovanje sveta. Sedanja administracija se zdi osredotočena na rušenje velikih dosežkov Združenih držav – kot to počne s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) – ali pa je enostavno ne zanima delo na svetovni ravni. Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

 

Upadanje ameriškega interesa za vodenja sveta že povzroča, da so se druge države začele temu prilagajati. V decembru (2017) je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel izjavil, da "najpomembnejše spremembe, ki zadevajo zahodni svet in svet kot celoto", izvirajo iz "umika Združenih držav pod Trumpovim vodenjem z mesta zanesljivega poroka multilateralizma pod zahodnim vplivom". Ta premik, je poudaril, "pospešuje preobrazbo svetovnega reda ... in tveganje trgovinskih vojn, oboroževalnih tekem in oboroženih konfliktov narašča".

 

Za Evropo, je dejal Gabriel, je situacija skoraj življenjskega pomena. Vse od druge svetovne vojne je bila "Evropa kot ameriški projekt v Združenih državah jasno razumljen interes. Kakorkoli, trenutna ameriška administracija zdaj dojema Evropo na zelo distanciran način, nekdanje partnerje ima za tekmece, včasih celo kot najmanj gospodarske nasprotnike". Pozval je Evropo, naj vzame svojo usodo v svoje roke in se oddvoji od ameriške zunanje politike.

 

Pretehtajte tudi lanski junijski govor kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland, v katerem se je zahvalila Združenim državam za sedemdesetletni nadzor nad mednarodnim sistemom in jasno namignila, da je pod Trumpovo administracijo ameriško vodenje tega sistema doseglo svoj konec.

 

Medtem se je kitajski predsednik Xi Jinping lani oktobra v govoru na 19. kongresu komunistične partije nedvoumno izrazil o svojem prepoznavanju novih realnosti. "Mednarodni položaj Kitajski se je dvignil kot še nikoli," je poudaril, in narod "po novi poti vodi v modernizacijo ostale dežele v razvoju". Xi je oznanil "novo dobo ... v kateri se Kitajska pomika na sredo odra in veliko prispeva človeštvu". V predhodnih govorih je pogumno omenil, da naj bi Kitajska postala novi porok svetovnega trgovinskega reda.

 

Torej, taka je globalna zgodba našega časa. Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom in ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta. Izkoriščajoč moč praznega prostora se roj manjših, neliberalnih držav – Turčija, Rusija, Iran, Savdska Arabija – krepi v svojih regijah. Toda zares ima samo Kitajska potrebna sredstva in strateško zmožnost, da oblikuje naslednje poglavje zgodbe naše dobe.

 

Pred desetletjem sem opisal post-ameriški svet, ki ne bo nastal zaradi propada Združenih držav, temveč zaradi vzpona ostalih. Ta svet v resnici dejansko že nastaja, ker druge države postajajo uspešne, vendar spremembe dramatično pospešuje neumna in samouničujoča odločitev Trumpove administracije, da se odpove ameriškemu globalnemu vplivu – nečemu, kar so Američani gradili več kot 70 let. Kot bi morda tvitnil predsednik: "Žalostno!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
1
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,554
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,299
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 943