Komentar

Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa

Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil članek o zatonu vpliva Združenih držav Amerike (The decline of U.S. influence is the great global story of our age, vir), kar naj bi bila po njegovi oceni "velika globalna zgodba našega časa". Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema, ugotavlja Zakaria, se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, pa ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom. Evropa ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta.

05.01.2018 22:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Fareed Zakaria   Washington Post   ZDA   Donald Trump   Sigmar Gabriel   Kitajska   Xi Jinping   Evropa

Foto: CNN

Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

Izraelsko-ameriški psiholog Daniel Kahneman, ki je za izboljšanje našega razumevanja človekove motivacije leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, je nekoč izjavil: "Nihče ni nikoli sprejel odločitve zaradi številke. Potrebna je zgodba." Ta resnica velja tako za narode kot za posameznike. Države so vedno ravnale v okviru večje mednarodne zgodbe. Toda kakšna je današnja globalna zgodba? Desetletja je bila velika prevladujoča pripoved hladna vojna. Skoraj vsak narod je ali sodeloval pri kontekstu te ideološke, politične in vojaške bitke ali mu je nasprotoval. Potem je prišlo leto 1989 in propad komunizma. V naslednjih dvajsetih letih je odpiranje sveta – globalizacija – postalo vodilna misel, saj so si države prizadevale, da bi postale novi vroči trgi; zahodni demokratični kapitalizem se je zdel neizbežen, podprt z močjo in prestižem ZDA. Štirje napadi 11. septembra so zadali oster udarec tej nenevarni zgodbi in začasno se je za islamski terorizem zdelo, da bo usmerjal tok zgodovine. Toda izkazal se je za prešibko in omejeno silo, da bi bil velika globalna zgodba.

 

In kako je zdaj? Zagovarjam stališče, da je danes največji trend zmanjševanje ameriškega vpliva. Ne zmanjševanje ameriške moči, kajti država ostaja gospodarsko in vojaško v svoji ligi, temveč upadanje njene želje in zmožnosti, da bi to moč uporabila za oblikovanje sveta. Sedanja administracija se zdi osredotočena na rušenje velikih dosežkov Združenih držav – kot to počne s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) – ali pa je enostavno ne zanima delo na svetovni ravni. Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

 

Upadanje ameriškega interesa za vodenja sveta že povzroča, da so se druge države začele temu prilagajati. V decembru (2017) je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel izjavil, da "najpomembnejše spremembe, ki zadevajo zahodni svet in svet kot celoto", izvirajo iz "umika Združenih držav pod Trumpovim vodenjem z mesta zanesljivega poroka multilateralizma pod zahodnim vplivom". Ta premik, je poudaril, "pospešuje preobrazbo svetovnega reda ... in tveganje trgovinskih vojn, oboroževalnih tekem in oboroženih konfliktov narašča".

 

Za Evropo, je dejal Gabriel, je situacija skoraj življenjskega pomena. Vse od druge svetovne vojne je bila "Evropa kot ameriški projekt v Združenih državah jasno razumljen interes. Kakorkoli, trenutna ameriška administracija zdaj dojema Evropo na zelo distanciran način, nekdanje partnerje ima za tekmece, včasih celo kot najmanj gospodarske nasprotnike". Pozval je Evropo, naj vzame svojo usodo v svoje roke in se oddvoji od ameriške zunanje politike.

 

Pretehtajte tudi lanski junijski govor kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland, v katerem se je zahvalila Združenim državam za sedemdesetletni nadzor nad mednarodnim sistemom in jasno namignila, da je pod Trumpovo administracijo ameriško vodenje tega sistema doseglo svoj konec.

 

Medtem se je kitajski predsednik Xi Jinping lani oktobra v govoru na 19. kongresu komunistične partije nedvoumno izrazil o svojem prepoznavanju novih realnosti. "Mednarodni položaj Kitajski se je dvignil kot še nikoli," je poudaril, in narod "po novi poti vodi v modernizacijo ostale dežele v razvoju". Xi je oznanil "novo dobo ... v kateri se Kitajska pomika na sredo odra in veliko prispeva človeštvu". V predhodnih govorih je pogumno omenil, da naj bi Kitajska postala novi porok svetovnega trgovinskega reda.

 

Torej, taka je globalna zgodba našega časa. Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom in ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta. Izkoriščajoč moč praznega prostora se roj manjših, neliberalnih držav – Turčija, Rusija, Iran, Savdska Arabija – krepi v svojih regijah. Toda zares ima samo Kitajska potrebna sredstva in strateško zmožnost, da oblikuje naslednje poglavje zgodbe naše dobe.

 

Pred desetletjem sem opisal post-ameriški svet, ki ne bo nastal zaradi propada Združenih držav, temveč zaradi vzpona ostalih. Ta svet v resnici dejansko že nastaja, ker druge države postajajo uspešne, vendar spremembe dramatično pospešuje neumna in samouničujoča odločitev Trumpove administracije, da se odpove ameriškemu globalnemu vplivu – nečemu, kar so Američani gradili več kot 70 let. Kot bi morda tvitnil predsednik: "Žalostno!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
2
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenjeIvana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
5
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.621
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.443
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.214
04/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.094
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.114
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.311
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.146
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.934
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.239
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 871