Komentar

Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa

Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil članek o zatonu vpliva Združenih držav Amerike (The decline of U.S. influence is the great global story of our age, vir), kar naj bi bila po njegovi oceni "velika globalna zgodba našega časa". Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema, ugotavlja Zakaria, se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, pa ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom. Evropa ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta.

05.01.2018 22:11
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Fareed Zakaria   Washington Post   ZDA   Donald Trump   Sigmar Gabriel   Kitajska   Xi Jinping   Evropa

Foto: CNN

Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

Izraelsko-ameriški psiholog Daniel Kahneman, ki je za izboljšanje našega razumevanja človekove motivacije leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, je nekoč izjavil: "Nihče ni nikoli sprejel odločitve zaradi številke. Potrebna je zgodba." Ta resnica velja tako za narode kot za posameznike. Države so vedno ravnale v okviru večje mednarodne zgodbe. Toda kakšna je današnja globalna zgodba? Desetletja je bila velika prevladujoča pripoved hladna vojna. Skoraj vsak narod je ali sodeloval pri kontekstu te ideološke, politične in vojaške bitke ali mu je nasprotoval. Potem je prišlo leto 1989 in propad komunizma. V naslednjih dvajsetih letih je odpiranje sveta – globalizacija – postalo vodilna misel, saj so si države prizadevale, da bi postale novi vroči trgi; zahodni demokratični kapitalizem se je zdel neizbežen, podprt z močjo in prestižem ZDA. Štirje napadi 11. septembra so zadali oster udarec tej nenevarni zgodbi in začasno se je za islamski terorizem zdelo, da bo usmerjal tok zgodovine. Toda izkazal se je za prešibko in omejeno silo, da bi bil velika globalna zgodba.

 

In kako je zdaj? Zagovarjam stališče, da je danes največji trend zmanjševanje ameriškega vpliva. Ne zmanjševanje ameriške moči, kajti država ostaja gospodarsko in vojaško v svoji ligi, temveč upadanje njene želje in zmožnosti, da bi to moč uporabila za oblikovanje sveta. Sedanja administracija se zdi osredotočena na rušenje velikih dosežkov Združenih držav – kot to počne s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) – ali pa je enostavno ne zanima delo na svetovni ravni. Donald Trump bo prvi predsednik v skoraj sto letih, ki bo prvo leto vladanja zaključil, ne da bi povabil na državno večerjo enega samega voditelja tujega države.

 

Upadanje ameriškega interesa za vodenja sveta že povzroča, da so se druge države začele temu prilagajati. V decembru (2017) je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel izjavil, da "najpomembnejše spremembe, ki zadevajo zahodni svet in svet kot celoto", izvirajo iz "umika Združenih držav pod Trumpovim vodenjem z mesta zanesljivega poroka multilateralizma pod zahodnim vplivom". Ta premik, je poudaril, "pospešuje preobrazbo svetovnega reda ... in tveganje trgovinskih vojn, oboroževalnih tekem in oboroženih konfliktov narašča".

 

Za Evropo, je dejal Gabriel, je situacija skoraj življenjskega pomena. Vse od druge svetovne vojne je bila "Evropa kot ameriški projekt v Združenih državah jasno razumljen interes. Kakorkoli, trenutna ameriška administracija zdaj dojema Evropo na zelo distanciran način, nekdanje partnerje ima za tekmece, včasih celo kot najmanj gospodarske nasprotnike". Pozval je Evropo, naj vzame svojo usodo v svoje roke in se oddvoji od ameriške zunanje politike.

 

Pretehtajte tudi lanski junijski govor kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland, v katerem se je zahvalila Združenim državam za sedemdesetletni nadzor nad mednarodnim sistemom in jasno namignila, da je pod Trumpovo administracijo ameriško vodenje tega sistema doseglo svoj konec.

 

Medtem se je kitajski predsednik Xi Jinping lani oktobra v govoru na 19. kongresu komunistične partije nedvoumno izrazil o svojem prepoznavanju novih realnosti. "Mednarodni položaj Kitajski se je dvignil kot še nikoli," je poudaril, in narod "po novi poti vodi v modernizacijo ostale dežele v razvoju". Xi je oznanil "novo dobo ... v kateri se Kitajska pomika na sredo odra in veliko prispeva človeštvu". V predhodnih govorih je pogumno omenil, da naj bi Kitajska postala novi porok svetovnega trgovinskega reda.

 

Torej, taka je globalna zgodba našega časa. Tvorec, čuvar in izvrševalec obstoječega mednarodnega sistema se umika v egocentrično izolacijo. Evropa, druga velika podpornica in zagovornica odprtega, na pravilih osnovanega sveta, ni sposobna odločno delovati na svetovnem odru z jasno vizijo ali namenom in ostaja obsedena z usodo lastnega evropskega projekta. Izkoriščajoč moč praznega prostora se roj manjših, neliberalnih držav – Turčija, Rusija, Iran, Savdska Arabija – krepi v svojih regijah. Toda zares ima samo Kitajska potrebna sredstva in strateško zmožnost, da oblikuje naslednje poglavje zgodbe naše dobe.

 

Pred desetletjem sem opisal post-ameriški svet, ki ne bo nastal zaradi propada Združenih držav, temveč zaradi vzpona ostalih. Ta svet v resnici dejansko že nastaja, ker druge države postajajo uspešne, vendar spremembe dramatično pospešuje neumna in samouničujoča odločitev Trumpove administracije, da se odpove ameriškemu globalnemu vplivu – nečemu, kar so Američani gradili več kot 70 let. Kot bi morda tvitnil predsednik: "Žalostno!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.173
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.190
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.070
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.102
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.610
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 608