Komentar

Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

04.01.2018 23:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   enotnost   Slovenija   levica   Sigmar Gabriel   SPD   Spiegel   Luka Lisjak Gabrijelčič

Foto: Twitter

Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

Zadnje čase, posebej okrog 26. decembra, ko naj bi praznovali Dan samostojnosti in enotnosti, se veliko govori o enotnosti, kot da smo jo izgubili in nanjo pozabili in kot da bi jo morali znova prebuditi. Z enotnostjo se - kot je videti na prvi pogled - največ ukvarja predsednik republike Borut Pahor. V resnici nas enotnost spremlja veliko let. Ni tako dolgo, kar je bila skupaj z bratstvom zapisana v jugoslovanski ustavi, z njo oz. s sorodnimi pojmi, kot so npr. zedinjenost (Zedinjena Slovenija) in zedinitev ("ujedinjenje"), edinost in združevanje ... pa so se slovenski politiki in celo pesniki ukvarjali stoletja. Voditelji ilirskega gibanja so želeli poenotiti Slovence in Hrvate, mladoslovenski domoljubi so ustanovili društvo Edinost, prvaki stare Jugoslavije pa so združevali Srbe, Hrvate in Slovence v en ("troedini") narod. Z enotnostjo si je mogoče predstavljati marsikaj. Nekaj malega o tem je v Zdravljici povedal celo France Prešeren (edinost, sreča, sprava ...). Potem sta prišli samostojnost in osamosvojitev. Dan samostojnosti in enotnosti - ki združuje nasprotna pojma - pa predsedniška priporočila glede enotnosti je nedavno ironiziral slovenski zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič:

 

... zlorabe proslav v strankarske namene so prišle kasneje, v ozračju totalnega kulturnega boja, ki je zajel državo med letoma 2007 in 2014 ... Država je tu ravno za to, da nam omogoča breskrbno zasledovanje delnih interesov, ne da bi se morali na vsakem koraku bati, da s tem rušimo splošne interese dežele. Z drugimi besedami: država nas osvobaja za neenotnost ...

 

V resnici je bila politika enotnosti nekoč in je danes uporabna za marsikaj: za discipliniranje kritikov in za prerazdeljevanje krivde za vse mogoče deviantne pojave od bank, elektrarn, pravosodja, šolstva ... do zdravstva in železnic. Kot pravi Luka Lisjak Gabrijelčič, državno vodstvo oz. uradna politika oz. levica močno pretiravajo s sklicevanjem na enotnost, ki je nikoli zares ni bilo in je v demokraciji tudi ne more/ne sme biti. Retorika enotnosti je leta 2005 pomenila nekakšno zavarovanje tranzicijske levice proti prilaščanju simbolne dediščine osamosvojitve s strani "pomladnih sil".

 

Sredi prejšnjega meseca je nemški (socialnodemokratski) zunanji minister Sigmar Gabriel v tedniku Der Spiegel objavil kritično razmišljanje o politiki svoje stranke:

 

Izhodišče socialne demokracije je že več kot 150 let skupno zastopanje interesov, skupinsko delovanje in solidarno urejena družba. Od tega je ostalo prav malo. Veliko važnejše so postale posameznikove osebne življenjske predstave ...

 

Gabriel po eni strani ugotavlja neprimernost socialnodemokratske klasike, ki je zanemarjala "posameznikove osebne življenjske predstave" na račun skupinskih/kolektivnih vrednot. Po drugi strani je zadržan do individualizma, ki ga označuje kot postmoderno miselnost:

 

"V kulturnem pogledu smo se tudi socialni demokrati in naprednjaki pogosto dobro počutili v postmodernih liberalnih razpravah. Varovanje okolja in podnebja je bilo za nas včasih važnejše kot ohranjanje naših delovnih mest v industriji, varovanje podatkov je bilo važnejše kot notranja varnost, medtem ko smo za skoraj največji socialnodemokratski uspeh zadnjega zakonodajnega obdobja naredili poroko za vse ... deli naše družbe se niso strinjali s postmodernim bojnim krikom 'anything goes' (vse je mogoče) ..."

 

Seveda se postavlja vprašanje, ali in v kolikšni meri dileme in domneve ministra Gabriela, čigar nemška socialnodemokratska izkušnja je drugačna od slovenske, veljajo za Slovenijo? Ko bi hoteli biti enaki ali podobni slovenskim socialnim demokratom (SD), ki so prevzeli dediščino jugoslovanskih komunistov (ZKJ), bi nemški socialni demokrati (SPD) po padcu Berlinskega zidu morali nadaljevati po poti nekdanjih vzhodnonemških komunistov (SED - Enotne socialistične stranke). Toda nemškim socialnim demokratom ne pride na misel, da bi posnemali Enotno socialistično stranko. To Gabriel in njegovi prepuščajo Levici in Lafontainu. Po svoje se je SPD znašla v zadregi. Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

 

Če smo že pozabili na vzhodnonemško stranko enotnosti; če smo pozabili na jugoslovansko "bratstvo in enotnost", nam enotnosti ne pustijo pozabiti aktualni slovenski voditelji. Pri tem Lisjak opozarja, da se je enotnost v naslov praznika (s katerim naj bi se spominjali plebiscita 1990) prikradla leta 2005 po zaslugi Socialnih demokratov (beri: nekdanjih komunistov), ki so se prvič po letu 1992 znašli v opoziciji. Po dveh letih praznovanja enotnosti (leta 2007) se je potem - če sledimo Lisjaku - začel "totalni kulturni boj". Kulturni boj za narodno enotnost? Kulturni boj, ki naj bi (in tudi je - leta 2008) prinesel zmago levice? Kulturni boj, ki naj bi trajal vsaj sedem let v imenu enotnosti? Kako je vse to sploh mogoče? Kaj se v resnici dogaja?

 

Nemški - in po vsej verjetnosti evropski - svet naj bi postajal vse bolj nepregleden. Po eni strani naj bi bila zanj značilna postmoderna pojava: poljubnost ("anything goes!") in neobveznost ("immer unverbindlichere Welt"). Postmoderni miselnosti (od skrbi za okolje, podnebje in varnost podatkov do vsestranskih porok) naj bi podlegla tudi levica. Po drugi strani naj bi si državljani/volivci želeli trdnih tal pod nogami. Gre, kot pravi Gabriel, za željo po "pripadnosti" oz. "istovetnosti". Spričo izredno mnogoplastne sestave družbe naj bi hrepeneli po "vodilni kulturi". Gabriel ugotavlja, da se nove stranke oz. preroki desnega ekstremizma, ki hočejo ustreči temu hrepenenju, pogosto predstavljajo kot "gibanje za istovetnost", in ugotavlja, da so bili socialni demokrati glede tega pojava preveč brezbrižni. Z drugimi besedami, socialni demokrati so zapustili levičarsko klasiko (enotnost itn.) in začeli zagovarjati t.i. postmoderne vrednote (individualizem). Zdaj se Gabrielu (in še komu) postavlja vprašanje, kaj še ostane in ali je mogoče temeljna vprašanja, kot so vprašanja pripadnosti in istovetnosti, prepustiti skrajnežem?

 

Nemški nauki zaslužijo tudi slovenski razmislek. Že res, da levica, ki se (razen izjem) ni posebej izkazala pri osamosvajanju Slovenije, jemlje snovi in zaseda prostor politiki slovenske pomladi, ki jo neupravičeno označujejo kot desnico. Si parva licet componere magnis - če je Slovenijo sploh mogoče primerjati z Nemčijo - v tem primeru retorika enotnosti, ki v resnici ni politika sodelovanja, ampak nadaljevanje starih kulturnih bojev, prazni in odpira politični prostor za množico snovi, ki v resnici težijo Slovence. Enotnost - kljub zmotnemu prepričanju nekaterih levičarjev, morda pa tudi užaljenosti nekaterih t.i. desničarjev - ni temeljno slovensko vprašanje oz. jo sprejemamo kot protokolarno frazo. Dosti resnejše je vprašanje istovetnosti in pripadnosti, ki seveda predpostavljata pluralno družbo, ne enotnosti. Istovetnost in pripadnost sta danes na preskušnji - kot ugotavlja že Gabriel - v mednarodnih odnosih, v zunanji politiki, tudi pri mejnih vprašanjih. Slovenska istovetnost v bistvu ne živi doma, ampak se kaže šele v soočenju z drugimi narodi, jeziki, kulturami, v konkurenci z umetniki, športniki, izumitelji itd. drugih narodov. Navsezadnje domačih ljudi - posebej če imaš na voljo medije in govorniške pulte - ni težko prepričati; svetovne politične in kulturne (!) probleme je mogoče reševati le s prepričljivimi in izvirnimi nastopi na mednarodnem prizorišču, npr. v Evropski uniji.

 

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,005
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,110
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,271
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,306
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,702
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,997
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,367
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,378
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,196
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,467