Komentar

Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

04.01.2018 23:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   enotnost   Slovenija   levica   Sigmar Gabriel   SPD   Spiegel   Luka Lisjak Gabrijelčič

Foto: Twitter

Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

Zadnje čase, posebej okrog 26. decembra, ko naj bi praznovali Dan samostojnosti in enotnosti, se veliko govori o enotnosti, kot da smo jo izgubili in nanjo pozabili in kot da bi jo morali znova prebuditi. Z enotnostjo se - kot je videti na prvi pogled - največ ukvarja predsednik republike Borut Pahor. V resnici nas enotnost spremlja veliko let. Ni tako dolgo, kar je bila skupaj z bratstvom zapisana v jugoslovanski ustavi, z njo oz. s sorodnimi pojmi, kot so npr. zedinjenost (Zedinjena Slovenija) in zedinitev ("ujedinjenje"), edinost in združevanje ... pa so se slovenski politiki in celo pesniki ukvarjali stoletja. Voditelji ilirskega gibanja so želeli poenotiti Slovence in Hrvate, mladoslovenski domoljubi so ustanovili društvo Edinost, prvaki stare Jugoslavije pa so združevali Srbe, Hrvate in Slovence v en ("troedini") narod. Z enotnostjo si je mogoče predstavljati marsikaj. Nekaj malega o tem je v Zdravljici povedal celo France Prešeren (edinost, sreča, sprava ...). Potem sta prišli samostojnost in osamosvojitev. Dan samostojnosti in enotnosti - ki združuje nasprotna pojma - pa predsedniška priporočila glede enotnosti je nedavno ironiziral slovenski zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič:

 

... zlorabe proslav v strankarske namene so prišle kasneje, v ozračju totalnega kulturnega boja, ki je zajel državo med letoma 2007 in 2014 ... Država je tu ravno za to, da nam omogoča breskrbno zasledovanje delnih interesov, ne da bi se morali na vsakem koraku bati, da s tem rušimo splošne interese dežele. Z drugimi besedami: država nas osvobaja za neenotnost ...

 

V resnici je bila politika enotnosti nekoč in je danes uporabna za marsikaj: za discipliniranje kritikov in za prerazdeljevanje krivde za vse mogoče deviantne pojave od bank, elektrarn, pravosodja, šolstva ... do zdravstva in železnic. Kot pravi Luka Lisjak Gabrijelčič, državno vodstvo oz. uradna politika oz. levica močno pretiravajo s sklicevanjem na enotnost, ki je nikoli zares ni bilo in je v demokraciji tudi ne more/ne sme biti. Retorika enotnosti je leta 2005 pomenila nekakšno zavarovanje tranzicijske levice proti prilaščanju simbolne dediščine osamosvojitve s strani "pomladnih sil".

 

Sredi prejšnjega meseca je nemški (socialnodemokratski) zunanji minister Sigmar Gabriel v tedniku Der Spiegel objavil kritično razmišljanje o politiki svoje stranke:

 

Izhodišče socialne demokracije je že več kot 150 let skupno zastopanje interesov, skupinsko delovanje in solidarno urejena družba. Od tega je ostalo prav malo. Veliko važnejše so postale posameznikove osebne življenjske predstave ...

 

Gabriel po eni strani ugotavlja neprimernost socialnodemokratske klasike, ki je zanemarjala "posameznikove osebne življenjske predstave" na račun skupinskih/kolektivnih vrednot. Po drugi strani je zadržan do individualizma, ki ga označuje kot postmoderno miselnost:

 

"V kulturnem pogledu smo se tudi socialni demokrati in naprednjaki pogosto dobro počutili v postmodernih liberalnih razpravah. Varovanje okolja in podnebja je bilo za nas včasih važnejše kot ohranjanje naših delovnih mest v industriji, varovanje podatkov je bilo važnejše kot notranja varnost, medtem ko smo za skoraj največji socialnodemokratski uspeh zadnjega zakonodajnega obdobja naredili poroko za vse ... deli naše družbe se niso strinjali s postmodernim bojnim krikom 'anything goes' (vse je mogoče) ..."

 

Seveda se postavlja vprašanje, ali in v kolikšni meri dileme in domneve ministra Gabriela, čigar nemška socialnodemokratska izkušnja je drugačna od slovenske, veljajo za Slovenijo? Ko bi hoteli biti enaki ali podobni slovenskim socialnim demokratom (SD), ki so prevzeli dediščino jugoslovanskih komunistov (ZKJ), bi nemški socialni demokrati (SPD) po padcu Berlinskega zidu morali nadaljevati po poti nekdanjih vzhodnonemških komunistov (SED - Enotne socialistične stranke). Toda nemškim socialnim demokratom ne pride na misel, da bi posnemali Enotno socialistično stranko. To Gabriel in njegovi prepuščajo Levici in Lafontainu. Po svoje se je SPD znašla v zadregi. Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

 

Če smo že pozabili na vzhodnonemško stranko enotnosti; če smo pozabili na jugoslovansko "bratstvo in enotnost", nam enotnosti ne pustijo pozabiti aktualni slovenski voditelji. Pri tem Lisjak opozarja, da se je enotnost v naslov praznika (s katerim naj bi se spominjali plebiscita 1990) prikradla leta 2005 po zaslugi Socialnih demokratov (beri: nekdanjih komunistov), ki so se prvič po letu 1992 znašli v opoziciji. Po dveh letih praznovanja enotnosti (leta 2007) se je potem - če sledimo Lisjaku - začel "totalni kulturni boj". Kulturni boj za narodno enotnost? Kulturni boj, ki naj bi (in tudi je - leta 2008) prinesel zmago levice? Kulturni boj, ki naj bi trajal vsaj sedem let v imenu enotnosti? Kako je vse to sploh mogoče? Kaj se v resnici dogaja?

 

Nemški - in po vsej verjetnosti evropski - svet naj bi postajal vse bolj nepregleden. Po eni strani naj bi bila zanj značilna postmoderna pojava: poljubnost ("anything goes!") in neobveznost ("immer unverbindlichere Welt"). Postmoderni miselnosti (od skrbi za okolje, podnebje in varnost podatkov do vsestranskih porok) naj bi podlegla tudi levica. Po drugi strani naj bi si državljani/volivci želeli trdnih tal pod nogami. Gre, kot pravi Gabriel, za željo po "pripadnosti" oz. "istovetnosti". Spričo izredno mnogoplastne sestave družbe naj bi hrepeneli po "vodilni kulturi". Gabriel ugotavlja, da se nove stranke oz. preroki desnega ekstremizma, ki hočejo ustreči temu hrepenenju, pogosto predstavljajo kot "gibanje za istovetnost", in ugotavlja, da so bili socialni demokrati glede tega pojava preveč brezbrižni. Z drugimi besedami, socialni demokrati so zapustili levičarsko klasiko (enotnost itn.) in začeli zagovarjati t.i. postmoderne vrednote (individualizem). Zdaj se Gabrielu (in še komu) postavlja vprašanje, kaj še ostane in ali je mogoče temeljna vprašanja, kot so vprašanja pripadnosti in istovetnosti, prepustiti skrajnežem?

 

Nemški nauki zaslužijo tudi slovenski razmislek. Že res, da levica, ki se (razen izjem) ni posebej izkazala pri osamosvajanju Slovenije, jemlje snovi in zaseda prostor politiki slovenske pomladi, ki jo neupravičeno označujejo kot desnico. Si parva licet componere magnis - če je Slovenijo sploh mogoče primerjati z Nemčijo - v tem primeru retorika enotnosti, ki v resnici ni politika sodelovanja, ampak nadaljevanje starih kulturnih bojev, prazni in odpira politični prostor za množico snovi, ki v resnici težijo Slovence. Enotnost - kljub zmotnemu prepričanju nekaterih levičarjev, morda pa tudi užaljenosti nekaterih t.i. desničarjev - ni temeljno slovensko vprašanje oz. jo sprejemamo kot protokolarno frazo. Dosti resnejše je vprašanje istovetnosti in pripadnosti, ki seveda predpostavljata pluralno družbo, ne enotnosti. Istovetnost in pripadnost sta danes na preskušnji - kot ugotavlja že Gabriel - v mednarodnih odnosih, v zunanji politiki, tudi pri mejnih vprašanjih. Slovenska istovetnost v bistvu ne živi doma, ampak se kaže šele v soočenju z drugimi narodi, jeziki, kulturami, v konkurenci z umetniki, športniki, izumitelji itd. drugih narodov. Navsezadnje domačih ljudi - posebej če imaš na voljo medije in govorniške pulte - ni težko prepričati; svetovne politične in kulturne (!) probleme je mogoče reševati le s prepričljivimi in izvirnimi nastopi na mednarodnem prizorišču, npr. v Evropski uniji.

 

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,593
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,885
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,421
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,775
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,440
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,417
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,670
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,887
09/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,706
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,318