Komentar

Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

04.01.2018 23:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   enotnost   Slovenija   levica   Sigmar Gabriel   SPD   Spiegel   Luka Lisjak Gabrijelčič

Foto: Twitter

Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

Zadnje čase, posebej okrog 26. decembra, ko naj bi praznovali Dan samostojnosti in enotnosti, se veliko govori o enotnosti, kot da smo jo izgubili in nanjo pozabili in kot da bi jo morali znova prebuditi. Z enotnostjo se - kot je videti na prvi pogled - največ ukvarja predsednik republike Borut Pahor. V resnici nas enotnost spremlja veliko let. Ni tako dolgo, kar je bila skupaj z bratstvom zapisana v jugoslovanski ustavi, z njo oz. s sorodnimi pojmi, kot so npr. zedinjenost (Zedinjena Slovenija) in zedinitev ("ujedinjenje"), edinost in združevanje ... pa so se slovenski politiki in celo pesniki ukvarjali stoletja. Voditelji ilirskega gibanja so želeli poenotiti Slovence in Hrvate, mladoslovenski domoljubi so ustanovili društvo Edinost, prvaki stare Jugoslavije pa so združevali Srbe, Hrvate in Slovence v en ("troedini") narod. Z enotnostjo si je mogoče predstavljati marsikaj. Nekaj malega o tem je v Zdravljici povedal celo France Prešeren (edinost, sreča, sprava ...). Potem sta prišli samostojnost in osamosvojitev. Dan samostojnosti in enotnosti - ki združuje nasprotna pojma - pa predsedniška priporočila glede enotnosti je nedavno ironiziral slovenski zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič:

 

... zlorabe proslav v strankarske namene so prišle kasneje, v ozračju totalnega kulturnega boja, ki je zajel državo med letoma 2007 in 2014 ... Država je tu ravno za to, da nam omogoča breskrbno zasledovanje delnih interesov, ne da bi se morali na vsakem koraku bati, da s tem rušimo splošne interese dežele. Z drugimi besedami: država nas osvobaja za neenotnost ...

 

V resnici je bila politika enotnosti nekoč in je danes uporabna za marsikaj: za discipliniranje kritikov in za prerazdeljevanje krivde za vse mogoče deviantne pojave od bank, elektrarn, pravosodja, šolstva ... do zdravstva in železnic. Kot pravi Luka Lisjak Gabrijelčič, državno vodstvo oz. uradna politika oz. levica močno pretiravajo s sklicevanjem na enotnost, ki je nikoli zares ni bilo in je v demokraciji tudi ne more/ne sme biti. Retorika enotnosti je leta 2005 pomenila nekakšno zavarovanje tranzicijske levice proti prilaščanju simbolne dediščine osamosvojitve s strani "pomladnih sil".

 

Sredi prejšnjega meseca je nemški (socialnodemokratski) zunanji minister Sigmar Gabriel v tedniku Der Spiegel objavil kritično razmišljanje o politiki svoje stranke:

 

Izhodišče socialne demokracije je že več kot 150 let skupno zastopanje interesov, skupinsko delovanje in solidarno urejena družba. Od tega je ostalo prav malo. Veliko važnejše so postale posameznikove osebne življenjske predstave ...

 

Gabriel po eni strani ugotavlja neprimernost socialnodemokratske klasike, ki je zanemarjala "posameznikove osebne življenjske predstave" na račun skupinskih/kolektivnih vrednot. Po drugi strani je zadržan do individualizma, ki ga označuje kot postmoderno miselnost:

 

"V kulturnem pogledu smo se tudi socialni demokrati in naprednjaki pogosto dobro počutili v postmodernih liberalnih razpravah. Varovanje okolja in podnebja je bilo za nas včasih važnejše kot ohranjanje naših delovnih mest v industriji, varovanje podatkov je bilo važnejše kot notranja varnost, medtem ko smo za skoraj največji socialnodemokratski uspeh zadnjega zakonodajnega obdobja naredili poroko za vse ... deli naše družbe se niso strinjali s postmodernim bojnim krikom 'anything goes' (vse je mogoče) ..."

 

Seveda se postavlja vprašanje, ali in v kolikšni meri dileme in domneve ministra Gabriela, čigar nemška socialnodemokratska izkušnja je drugačna od slovenske, veljajo za Slovenijo? Ko bi hoteli biti enaki ali podobni slovenskim socialnim demokratom (SD), ki so prevzeli dediščino jugoslovanskih komunistov (ZKJ), bi nemški socialni demokrati (SPD) po padcu Berlinskega zidu morali nadaljevati po poti nekdanjih vzhodnonemških komunistov (SED - Enotne socialistične stranke). Toda nemškim socialnim demokratom ne pride na misel, da bi posnemali Enotno socialistično stranko. To Gabriel in njegovi prepuščajo Levici in Lafontainu. Po svoje se je SPD znašla v zadregi. Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

 

Če smo že pozabili na vzhodnonemško stranko enotnosti; če smo pozabili na jugoslovansko "bratstvo in enotnost", nam enotnosti ne pustijo pozabiti aktualni slovenski voditelji. Pri tem Lisjak opozarja, da se je enotnost v naslov praznika (s katerim naj bi se spominjali plebiscita 1990) prikradla leta 2005 po zaslugi Socialnih demokratov (beri: nekdanjih komunistov), ki so se prvič po letu 1992 znašli v opoziciji. Po dveh letih praznovanja enotnosti (leta 2007) se je potem - če sledimo Lisjaku - začel "totalni kulturni boj". Kulturni boj za narodno enotnost? Kulturni boj, ki naj bi (in tudi je - leta 2008) prinesel zmago levice? Kulturni boj, ki naj bi trajal vsaj sedem let v imenu enotnosti? Kako je vse to sploh mogoče? Kaj se v resnici dogaja?

 

Nemški - in po vsej verjetnosti evropski - svet naj bi postajal vse bolj nepregleden. Po eni strani naj bi bila zanj značilna postmoderna pojava: poljubnost ("anything goes!") in neobveznost ("immer unverbindlichere Welt"). Postmoderni miselnosti (od skrbi za okolje, podnebje in varnost podatkov do vsestranskih porok) naj bi podlegla tudi levica. Po drugi strani naj bi si državljani/volivci želeli trdnih tal pod nogami. Gre, kot pravi Gabriel, za željo po "pripadnosti" oz. "istovetnosti". Spričo izredno mnogoplastne sestave družbe naj bi hrepeneli po "vodilni kulturi". Gabriel ugotavlja, da se nove stranke oz. preroki desnega ekstremizma, ki hočejo ustreči temu hrepenenju, pogosto predstavljajo kot "gibanje za istovetnost", in ugotavlja, da so bili socialni demokrati glede tega pojava preveč brezbrižni. Z drugimi besedami, socialni demokrati so zapustili levičarsko klasiko (enotnost itn.) in začeli zagovarjati t.i. postmoderne vrednote (individualizem). Zdaj se Gabrielu (in še komu) postavlja vprašanje, kaj še ostane in ali je mogoče temeljna vprašanja, kot so vprašanja pripadnosti in istovetnosti, prepustiti skrajnežem?

 

Nemški nauki zaslužijo tudi slovenski razmislek. Že res, da levica, ki se (razen izjem) ni posebej izkazala pri osamosvajanju Slovenije, jemlje snovi in zaseda prostor politiki slovenske pomladi, ki jo neupravičeno označujejo kot desnico. Si parva licet componere magnis - če je Slovenijo sploh mogoče primerjati z Nemčijo - v tem primeru retorika enotnosti, ki v resnici ni politika sodelovanja, ampak nadaljevanje starih kulturnih bojev, prazni in odpira politični prostor za množico snovi, ki v resnici težijo Slovence. Enotnost - kljub zmotnemu prepričanju nekaterih levičarjev, morda pa tudi užaljenosti nekaterih t.i. desničarjev - ni temeljno slovensko vprašanje oz. jo sprejemamo kot protokolarno frazo. Dosti resnejše je vprašanje istovetnosti in pripadnosti, ki seveda predpostavljata pluralno družbo, ne enotnosti. Istovetnost in pripadnost sta danes na preskušnji - kot ugotavlja že Gabriel - v mednarodnih odnosih, v zunanji politiki, tudi pri mejnih vprašanjih. Slovenska istovetnost v bistvu ne živi doma, ampak se kaže šele v soočenju z drugimi narodi, jeziki, kulturami, v konkurenci z umetniki, športniki, izumitelji itd. drugih narodov. Navsezadnje domačih ljudi - posebej če imaš na voljo medije in govorniške pulte - ni težko prepričati; svetovne politične in kulturne (!) probleme je mogoče reševati le s prepričljivimi in izvirnimi nastopi na mednarodnem prizorišču, npr. v Evropski uniji.

 

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,397
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,578
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,627
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,775
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,449
06/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,737
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 941
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 780
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 776
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,526