Razkrivamo

Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!

Zagreb odločno ponavlja, da arbitraže in odločitve arbitražnega tribunala ni in da zanj ne obstaja. To je evidentno dejstvo, o katerem ni mogoče dvomiti. Ker torej arbitražna razsodba z dne 29.6.2017, s katero je bil določen potek državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne obstaja, je v skladu z načeli in pravili internacionalnega prava treba ugotoviti zadnje dejansko stanje stvari v zvezi s to državno mejo.

07.01.2018 20:25
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   meja   Država SHS   SFRJ   Kraljevina Ogrska   Dunaj   Krajnska   Štajerska   Primorska

Dejansko gre v zadevi meje med državama za mejo slovenskih dežel, ki so 1. decembra 1918 pod imenom Zemlje države SHS s Kraljevino Srbijo sestavile kasnejšo Jugoslavijo, nazadnje imenovano SFRJ (v nadaljevanju Jugoslavija). Državne meje slovenskih dežel, ki so na ta dan sestavile novo državo, so bile nazadnje internacionalno pravno opredeljene s Poravnavo (Ausgleich) leta 1867. Člen tega ustavnega akta habsburške monarhije pove, da Dvojno monarhijo sestavljajo Kraljevina Ogrska ter vojvodine in kraljestva, ki imajo svoje predstavnike pri cesarjevem svetu na Dunaju. To so seveda tudi slovenske dežele Primorska (Küstenland), Krajnska, Koroška in Štajerska. Naštete slovenske dežele (oz. v skladu s suverenovim ustavnim dokumentom, tj. Manifestom z dne 16. oktobra 1918 njih večinsko slovenski deli) so torej 1. decembra 1918 kot ZEMLJE ("države" po srbsko) Države SHS z lastno oblastjo, državljani, teritorijem in državnimi mejami stopile v novo državno zvezo Jugoslavijo.
 
Čez dve leti, 12. novembra 1920 je s sporazumom v Rapallu (in kasneje še v Rimu) slovenska dežela Primorska z otoki in dotlej neposredno Budimpešti podrejeno nekdaj primorsko Reko prišla v okvir Kraljevine Italije (ki je prevzela zaradi železniške povezave Reka – Trst še del krajnske pokrajine Notrajnske). Leta 1918 so torej državne meje slovenskih dežel ostale nespremenjene s tem, da so postale notranje meje tako Italije kot Jugoslavije, razen vzhodne meje Primorske z Reko, ki je postala meddržavna meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo).
 
 
Sporazum v Trianonu (1922) pa je zabeležil mejo med županijo Zalo in Varaždinsko županijo na reki Dravi. Z nastankom NDH je ta meja z meddržavnim dogovorom postala državna meja med Nezavisno državo Hrvatsko in Kraljevino Ogrsko, ki jo je Zagreb s podpisom sporazuma potrdil. To je s tem do današnjega dne – ker Zagreb odreka veljavo in sploh obstoj kakršnega koli kasnejšega internacionalnega pravnega akta v zvezi z določitvijo poteka te meje – še vedno obstoječa državna meja, danes med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Mejo slovenskih dežel, s katero so dežele leta 1918 vstopile v Jugoslavijo (in reške pokrajine), je po okupaciji slovenskih dežel s strani Italije, Nemčije in Madžarske oblast v Zagrebu (NDH) na meddržavni ravni s podpisom dvostranskih pogodb uradno priznala kot veljavno meddržavno mejo.
 
Ker notranji pravni akti na internacionalni ravni nimajo nobenega učinka (to je decidirano poudaril tudi arbitražni tribunal v zvezi s t.i. Avnojskimi in drugimi notranje jugoslovanskimi dokumenti v zvezi z razmejitvami znotraj Jugoslavije), Zagreb pa odreka veljavo kot tudi sam obstoj arbitražne odločitve o poteku meje, ostajajo torej zadnji meddržavni dokumenti v zvezi z državno mejo Republike Slovenije vis-a-vis preostanku Jugoslavije podpisane pogodbe o poteku državne meje s strani Italije, Nemčije in Madžarske okupiranih slovenskih dežel z Nezavisno državo Hrvatsko (ki temeljijo na državni meji teh dežel s Kraljevino Ogrsko, opredeljeni z Ausgleich 1867). Ker se je Republika Slovenija 26. junija 1991 osamosvojila, je bil na drugi strani državne meje, s katero so slovenske dežele v zvezo vstopile, preostanek SFRJ (Jugoslavije).
 
Ko se je 8. oktobra 1991 nekdanja jugoslovanska republika Hrvatska samovoljno odcepila od preostanka SFRJ (Jugoslavije), je bila Republika Slovenija suverena država (kot udeleženka tripartitne Brionske konference ipso facto tudi že mednarodno priznana) z obstoječo državno mejo (s katero se je medrepubliška razmejitev znotraj Jugoslavije večinoma prekrivala). Če hoče doseči (veljavno) mednarodno priznanje, mora torej odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška sprejeti (priznati) obstoječe meddržavne meje s slovenskimi deželami (Republiko Slovenijo), ki jih je kot Nezavisna država Hrvatska na internacionalni ravni tako ali tako že priznala davnega leta 1941.
 
 
 
Izsek iz časopisa Slovenec: meja reškega območja je določena posebej, bistveno pa je to, da glede državne meje slovenske dežele Krajnske z Ogrsko (katere del teritorija je bila Hrvaška) ni bilo nobenega dvoma.
 
 
 
 
Faksimile članka iz Slovenca, ki dokazuje, da ni bilo sence dvoma o obstoju in veljavnosti "zgodovinskih meja" med Hrvaško (pravno gledano Kraljevino Ogrsko), Štajersko in Krajnsko, ki so po obdobju mirovanja znotraj Jugoslavije brez zapletov znova postale meddržavne. 
 
 
 
Z drugimi besedami: ker ves čas od konca NDH pa do osamosvojitve Slovenije na internacionalni ravni ni bil sprejet noben dokument v zvezi s to državno mejo, se je z osamosvojitvijo Slovenije 26. junija 1991 situacija ponovila: meje so znova postale meddržavne - med osamosvojeno Republiko Slovenijo in preostankom SFRJ, kamor je do 8. oktobra 1991 spadala tudi Hrvaška. To mejo je morala avtomatično sprejeti in priznati kasneje odcepljena jugoslovanska republika Hrvatska.
 
Ker torej Zagreb odločno in nepreklicno zavrača obstoj in pomen kakršnega koli meddržavnega dogovora po 25. juniju 1991 o poteku državne meje z Republiko Slovenijo, so torej obstoječi in veljavni le zadnji internacionalni pravni akti s tem v zvezi.
 
 
 
Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec slovenskega parlamenta.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.478
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.878
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.022
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.400
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.143
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.198