Razkrivamo

Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!

Zagreb odločno ponavlja, da arbitraže in odločitve arbitražnega tribunala ni in da zanj ne obstaja. To je evidentno dejstvo, o katerem ni mogoče dvomiti. Ker torej arbitražna razsodba z dne 29.6.2017, s katero je bil določen potek državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne obstaja, je v skladu z načeli in pravili internacionalnega prava treba ugotoviti zadnje dejansko stanje stvari v zvezi s to državno mejo.

07.01.2018 20:25
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   meja   Država SHS   SFRJ   Kraljevina Ogrska   Dunaj   Krajnska   Štajerska   Primorska

Dejansko gre v zadevi meje med državama za mejo slovenskih dežel, ki so 1. decembra 1918 pod imenom Zemlje države SHS s Kraljevino Srbijo sestavile kasnejšo Jugoslavijo, nazadnje imenovano SFRJ (v nadaljevanju Jugoslavija). Državne meje slovenskih dežel, ki so na ta dan sestavile novo državo, so bile nazadnje internacionalno pravno opredeljene s Poravnavo (Ausgleich) leta 1867. Člen tega ustavnega akta habsburške monarhije pove, da Dvojno monarhijo sestavljajo Kraljevina Ogrska ter vojvodine in kraljestva, ki imajo svoje predstavnike pri cesarjevem svetu na Dunaju. To so seveda tudi slovenske dežele Primorska (Küstenland), Krajnska, Koroška in Štajerska. Naštete slovenske dežele (oz. v skladu s suverenovim ustavnim dokumentom, tj. Manifestom z dne 16. oktobra 1918 njih večinsko slovenski deli) so torej 1. decembra 1918 kot ZEMLJE ("države" po srbsko) Države SHS z lastno oblastjo, državljani, teritorijem in državnimi mejami stopile v novo državno zvezo Jugoslavijo.
 
Čez dve leti, 12. novembra 1920 je s sporazumom v Rapallu (in kasneje še v Rimu) slovenska dežela Primorska z otoki in dotlej neposredno Budimpešti podrejeno nekdaj primorsko Reko prišla v okvir Kraljevine Italije (ki je prevzela zaradi železniške povezave Reka – Trst še del krajnske pokrajine Notrajnske). Leta 1918 so torej državne meje slovenskih dežel ostale nespremenjene s tem, da so postale notranje meje tako Italije kot Jugoslavije, razen vzhodne meje Primorske z Reko, ki je postala meddržavna meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo).
 
 
Sporazum v Trianonu (1922) pa je zabeležil mejo med županijo Zalo in Varaždinsko županijo na reki Dravi. Z nastankom NDH je ta meja z meddržavnim dogovorom postala državna meja med Nezavisno državo Hrvatsko in Kraljevino Ogrsko, ki jo je Zagreb s podpisom sporazuma potrdil. To je s tem do današnjega dne – ker Zagreb odreka veljavo in sploh obstoj kakršnega koli kasnejšega internacionalnega pravnega akta v zvezi z določitvijo poteka te meje – še vedno obstoječa državna meja, danes med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Mejo slovenskih dežel, s katero so dežele leta 1918 vstopile v Jugoslavijo (in reške pokrajine), je po okupaciji slovenskih dežel s strani Italije, Nemčije in Madžarske oblast v Zagrebu (NDH) na meddržavni ravni s podpisom dvostranskih pogodb uradno priznala kot veljavno meddržavno mejo.
 
Ker notranji pravni akti na internacionalni ravni nimajo nobenega učinka (to je decidirano poudaril tudi arbitražni tribunal v zvezi s t.i. Avnojskimi in drugimi notranje jugoslovanskimi dokumenti v zvezi z razmejitvami znotraj Jugoslavije), Zagreb pa odreka veljavo kot tudi sam obstoj arbitražne odločitve o poteku meje, ostajajo torej zadnji meddržavni dokumenti v zvezi z državno mejo Republike Slovenije vis-a-vis preostanku Jugoslavije podpisane pogodbe o poteku državne meje s strani Italije, Nemčije in Madžarske okupiranih slovenskih dežel z Nezavisno državo Hrvatsko (ki temeljijo na državni meji teh dežel s Kraljevino Ogrsko, opredeljeni z Ausgleich 1867). Ker se je Republika Slovenija 26. junija 1991 osamosvojila, je bil na drugi strani državne meje, s katero so slovenske dežele v zvezo vstopile, preostanek SFRJ (Jugoslavije).
 
Ko se je 8. oktobra 1991 nekdanja jugoslovanska republika Hrvatska samovoljno odcepila od preostanka SFRJ (Jugoslavije), je bila Republika Slovenija suverena država (kot udeleženka tripartitne Brionske konference ipso facto tudi že mednarodno priznana) z obstoječo državno mejo (s katero se je medrepubliška razmejitev znotraj Jugoslavije večinoma prekrivala). Če hoče doseči (veljavno) mednarodno priznanje, mora torej odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška sprejeti (priznati) obstoječe meddržavne meje s slovenskimi deželami (Republiko Slovenijo), ki jih je kot Nezavisna država Hrvatska na internacionalni ravni tako ali tako že priznala davnega leta 1941.
 
 
 
Izsek iz časopisa Slovenec: meja reškega območja je določena posebej, bistveno pa je to, da glede državne meje slovenske dežele Krajnske z Ogrsko (katere del teritorija je bila Hrvaška) ni bilo nobenega dvoma.
 
 
 
 
Faksimile članka iz Slovenca, ki dokazuje, da ni bilo sence dvoma o obstoju in veljavnosti "zgodovinskih meja" med Hrvaško (pravno gledano Kraljevino Ogrsko), Štajersko in Krajnsko, ki so po obdobju mirovanja znotraj Jugoslavije brez zapletov znova postale meddržavne. 
 
 
 
Z drugimi besedami: ker ves čas od konca NDH pa do osamosvojitve Slovenije na internacionalni ravni ni bil sprejet noben dokument v zvezi s to državno mejo, se je z osamosvojitvijo Slovenije 26. junija 1991 situacija ponovila: meje so znova postale meddržavne - med osamosvojeno Republiko Slovenijo in preostankom SFRJ, kamor je do 8. oktobra 1991 spadala tudi Hrvaška. To mejo je morala avtomatično sprejeti in priznati kasneje odcepljena jugoslovanska republika Hrvatska.
 
Ker torej Zagreb odločno in nepreklicno zavrača obstoj in pomen kakršnega koli meddržavnega dogovora po 25. juniju 1991 o poteku državne meje z Republiko Slovenijo, so torej obstoječi in veljavni le zadnji internacionalni pravni akti s tem v zvezi.
 
 
 
Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec slovenskega parlamenta.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514