Razkrivamo

Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!

Zagreb odločno ponavlja, da arbitraže in odločitve arbitražnega tribunala ni in da zanj ne obstaja. To je evidentno dejstvo, o katerem ni mogoče dvomiti. Ker torej arbitražna razsodba z dne 29.6.2017, s katero je bil določen potek državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne obstaja, je v skladu z načeli in pravili internacionalnega prava treba ugotoviti zadnje dejansko stanje stvari v zvezi s to državno mejo.

07.01.2018 20:25
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   meja   Država SHS   SFRJ   Kraljevina Ogrska   Dunaj   Krajnska   Štajerska   Primorska

Dejansko gre v zadevi meje med državama za mejo slovenskih dežel, ki so 1. decembra 1918 pod imenom Zemlje države SHS s Kraljevino Srbijo sestavile kasnejšo Jugoslavijo, nazadnje imenovano SFRJ (v nadaljevanju Jugoslavija). Državne meje slovenskih dežel, ki so na ta dan sestavile novo državo, so bile nazadnje internacionalno pravno opredeljene s Poravnavo (Ausgleich) leta 1867. Člen tega ustavnega akta habsburške monarhije pove, da Dvojno monarhijo sestavljajo Kraljevina Ogrska ter vojvodine in kraljestva, ki imajo svoje predstavnike pri cesarjevem svetu na Dunaju. To so seveda tudi slovenske dežele Primorska (Küstenland), Krajnska, Koroška in Štajerska. Naštete slovenske dežele (oz. v skladu s suverenovim ustavnim dokumentom, tj. Manifestom z dne 16. oktobra 1918 njih večinsko slovenski deli) so torej 1. decembra 1918 kot ZEMLJE ("države" po srbsko) Države SHS z lastno oblastjo, državljani, teritorijem in državnimi mejami stopile v novo državno zvezo Jugoslavijo.
 
Čez dve leti, 12. novembra 1920 je s sporazumom v Rapallu (in kasneje še v Rimu) slovenska dežela Primorska z otoki in dotlej neposredno Budimpešti podrejeno nekdaj primorsko Reko prišla v okvir Kraljevine Italije (ki je prevzela zaradi železniške povezave Reka – Trst še del krajnske pokrajine Notrajnske). Leta 1918 so torej državne meje slovenskih dežel ostale nespremenjene s tem, da so postale notranje meje tako Italije kot Jugoslavije, razen vzhodne meje Primorske z Reko, ki je postala meddržavna meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo).
 
 
Sporazum v Trianonu (1922) pa je zabeležil mejo med županijo Zalo in Varaždinsko županijo na reki Dravi. Z nastankom NDH je ta meja z meddržavnim dogovorom postala državna meja med Nezavisno državo Hrvatsko in Kraljevino Ogrsko, ki jo je Zagreb s podpisom sporazuma potrdil. To je s tem do današnjega dne – ker Zagreb odreka veljavo in sploh obstoj kakršnega koli kasnejšega internacionalnega pravnega akta v zvezi z določitvijo poteka te meje – še vedno obstoječa državna meja, danes med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Mejo slovenskih dežel, s katero so dežele leta 1918 vstopile v Jugoslavijo (in reške pokrajine), je po okupaciji slovenskih dežel s strani Italije, Nemčije in Madžarske oblast v Zagrebu (NDH) na meddržavni ravni s podpisom dvostranskih pogodb uradno priznala kot veljavno meddržavno mejo.
 
Ker notranji pravni akti na internacionalni ravni nimajo nobenega učinka (to je decidirano poudaril tudi arbitražni tribunal v zvezi s t.i. Avnojskimi in drugimi notranje jugoslovanskimi dokumenti v zvezi z razmejitvami znotraj Jugoslavije), Zagreb pa odreka veljavo kot tudi sam obstoj arbitražne odločitve o poteku meje, ostajajo torej zadnji meddržavni dokumenti v zvezi z državno mejo Republike Slovenije vis-a-vis preostanku Jugoslavije podpisane pogodbe o poteku državne meje s strani Italije, Nemčije in Madžarske okupiranih slovenskih dežel z Nezavisno državo Hrvatsko (ki temeljijo na državni meji teh dežel s Kraljevino Ogrsko, opredeljeni z Ausgleich 1867). Ker se je Republika Slovenija 26. junija 1991 osamosvojila, je bil na drugi strani državne meje, s katero so slovenske dežele v zvezo vstopile, preostanek SFRJ (Jugoslavije).
 
Ko se je 8. oktobra 1991 nekdanja jugoslovanska republika Hrvatska samovoljno odcepila od preostanka SFRJ (Jugoslavije), je bila Republika Slovenija suverena država (kot udeleženka tripartitne Brionske konference ipso facto tudi že mednarodno priznana) z obstoječo državno mejo (s katero se je medrepubliška razmejitev znotraj Jugoslavije večinoma prekrivala). Če hoče doseči (veljavno) mednarodno priznanje, mora torej odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška sprejeti (priznati) obstoječe meddržavne meje s slovenskimi deželami (Republiko Slovenijo), ki jih je kot Nezavisna država Hrvatska na internacionalni ravni tako ali tako že priznala davnega leta 1941.
 
 
 
Izsek iz časopisa Slovenec: meja reškega območja je določena posebej, bistveno pa je to, da glede državne meje slovenske dežele Krajnske z Ogrsko (katere del teritorija je bila Hrvaška) ni bilo nobenega dvoma.
 
 
 
 
Faksimile članka iz Slovenca, ki dokazuje, da ni bilo sence dvoma o obstoju in veljavnosti "zgodovinskih meja" med Hrvaško (pravno gledano Kraljevino Ogrsko), Štajersko in Krajnsko, ki so po obdobju mirovanja znotraj Jugoslavije brez zapletov znova postale meddržavne. 
 
 
 
Z drugimi besedami: ker ves čas od konca NDH pa do osamosvojitve Slovenije na internacionalni ravni ni bil sprejet noben dokument v zvezi s to državno mejo, se je z osamosvojitvijo Slovenije 26. junija 1991 situacija ponovila: meje so znova postale meddržavne - med osamosvojeno Republiko Slovenijo in preostankom SFRJ, kamor je do 8. oktobra 1991 spadala tudi Hrvaška. To mejo je morala avtomatično sprejeti in priznati kasneje odcepljena jugoslovanska republika Hrvatska.
 
Ker torej Zagreb odločno in nepreklicno zavrača obstoj in pomen kakršnega koli meddržavnega dogovora po 25. juniju 1991 o poteku državne meje z Republiko Slovenijo, so torej obstoječi in veljavni le zadnji internacionalni pravni akti s tem v zvezi.
 
 
 
Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec slovenskega parlamenta.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
6
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.001
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.130
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758