Komentar

Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!

Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem predloga zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz. Na podlagi te pobude je državni svet na svoji 57. seji, ki je bila 6. decembra 2017, določil besedilo predloga zakona in ga je poslal državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

08.01.2018 22:45
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   Ivan Simič   davčne oaze   državni svet   Drago Ščernjavič   Delo   Republika Slovenija

Predlog zakona, ki ne vključuje enega izmed največjih off-shore centrov na svetu, vključuje pa pet članic Evropske unije, je pač navadno skrpucalo.

Ob branju predloga zakona ugotovimo, da so državni svetniki s seznama davčnih oaza izpustili eno izmed najbolj znanih in najpomembnejši davčnih oaz oziroma davčnih središč na svetu, to je ameriško zvezno državo Delaware, o čemer si lahko več preberete na mnogih spletnih straneh, kot so na primer off-shore.net (vir), offshoresimple.com (vir) ali sfm-offshore.com (vir). Prav tako na navedenem seznamu ne zasledimo znanih otokov Man, Vanuatu, Saint Vincent niti Združenih arabskih emiratov. Na seznamu prav tako ni Irske, ki ima enako stopnjo obdavčitve pravnih oseb kot Ciper. Vse to mi daje občutek, da gre bolj za preganjanje čarovnic kot pa za neko strokovno podlago za sprejem zakona. Poleg tega se je na seznamu državnega sveta znašlo pet držav, ki so članice Evropske unije, in to: Ciper, Danska, Luksemburg, Malta in Nizozemska.

 

Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali ima kdo od državnih svetnikov svoje podjetje v državah, ki se niso znašle na seznamu, pa bi se morale, ali pa državni svetniki ščitijo določene pomembneže, od katerih so odvisni. Tovrstno ščitenje smo že videli v primeru časopisa Delo, ki celotnega seznama oseb, ki so ali ki naj bi bile najdene v rajskih dokumentih, ni objavil. Je pa Delo objavilo imena nepomembnih posameznikov. Ali so pomembneži za objavo resnično plačali 10.000 evrov ali 50.000 evrov, kot se govori, ne bomo izvedeli nikoli. Je pa dejstvo, da vse bolj postaja jasno, zakaj Slovenija na svetovni lestvici koruptivnosti zaseda visoko mesto. Dokler ne bomo videli celotnega seznama oseb, ki so se znašle v rajskih dokumentih in pred časom tudi v panamskih dokumentih, lahko ugotovitve preiskovalnih novinarjev ocenjujemo kot neko vrsto korupcije, s katero naj bi bogateli določeni posamezniki ...

 

 

Namen zakona

 

Namen predloga zakona je zagotoviti vračilo denarnih sredstev, ki so bila nakazana iz bančnih računov v davčne oaze. V zakonu nič ne piše, kaj je z denarnimi sredstvi, ki so bila pred nakazilom že obdavčena v Sloveniji, in kaj je z denarnimi sredstvi, ki so se kot dividende vrnila v Slovenijo in so bila nato še enkrat obdavčena v Sloveniji. To pomeni, da so vsa ta denarna sredstva bila obdavčena enako, kot če bi bila ves čas v Sloveniji.  Zato upravičeno predvidevam, da državni svetniki očitno sploh ne poznajo ali ne razumejo postopke obdavčitev dohodkov oziroma prihodkov.

 

 

Zavezanci

 

Zavezanci za vračilo denarnih sredstev so fizične osebe, ki so bile imetniki računov pri bankah v Sloveniji, in vse pravne osebe, ki so registrirane in ustanovljene v Republiki Sloveniji, kot tudi tiste, ki so bile ustanovljene pred 25. junijem 1991 in so delovale po tem datumu ali pa še vedno delujejo in so bile imetnice računov pri bankah v Sloveniji od 25. junija 1991. Ta zakon pa se ne uporablja za Republiko Slovenijo, za verske skupnosti in verske organizacije, za nakazila Banke Slovenije ter za banke in zavarovalnice, ki izvajajo nakazila v svojem imenu in za tuj račun, in to navkljub temu, da so nakazila izvajali v davčne oaze.

 

 

Višini vračila in kazni

 

Zavezanci morajo vrniti 20 odstotkov dejansko nakazanih denarnih sredstev, od uveljavitve zakona pa 22 odstotkov. Če je fizična oseba umrla, morajo to nakazilo izvesti dediči. Če je pravna oseba prenehala obstajati, potem nakazilo izvede pravni naslednik ali osebe, ki so bile odgovorne osebe ob prenehanju pravne osebe. Iz navedenih dveh odstotkov je razumeti, da je predlagatelj očitno imel v mislih DDV, ki je včasih znašal 20, danes pa znaša 22 odstotkov.

 

Če zavezanci ne bodo prostovoljno izpolnili svoje obveznosti, jih čaka kazen v višini 80 odstotkov dejansko nakazanih sredstev. V vseh primerih pritožba ne zadrži izvršitve.

 

 

Koliko bi plačala država

 

Na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja sem preveril, kolikšen znesek so leta 2015 nakazale v Luksemburg, ki je na predvidenem seznamu davčnih oaz, tri družbe, ki so v večinski lasti države. Iz evidence nakazil izhaja, da je nakazal:

 

  • DARS 60.741.136,00 evrov,

  • GEN-I 33.915.761,00 evrov in

  • TELEKOM 67.423.355,00 evrov,

 

kar skupaj znese v samo enem letu 162.080.252,00 evrov. Če ta podatek prenesemo na obdobje od leta 1991 pa do danes, je ta znesek lahko večji od štirih milijard. Torej, 20 odstotkov pomeni 800.000.000,00 evrov. To je znesek, ki bi ga morala Republika Slovenija nakazati samo za tri svoja podjetja. Glede na to, da je teh državnih podjetij še več, bi lahko za plačilo šla tudi polovica proračuna. Zato upam, da državni svet ve, kaj počne, ne glede na to, da bo šlo za prelivanje denarja iz levega v desni žep.

 

 

Zaključek

 

Po branju predloga zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ki je po mojem videnju pripravljen nestrokovno, saj ne upošteva osnovnih davčnih principov, se sprašujem, kako sploh deluje državni svet Republike Slovenije. Iz samega naslova predloga zakona, ko zapišejo, da gre za vračilo denarja iz posameznih davčnih oaz, je jasno, da so določene davčne oaze (ne)namerno izpustili, in to državnemu svetu jemlje verodostojnost. Poleg tega pa predlagatelj ne pozna osnov obdavčitve in ne razlikuje med nakazilom v Sloveniji že obdavčenega denarja in med nakazilom v Sloveniji neobdavčenega denarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,016
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,124
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,274
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,356
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,703
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,002
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,369
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,202
09/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,380
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,469