Komentar

Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek

Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da nastane in zaživi institucionalna kontrola oblastnikov, upravljavcev institucij, zmagovalcev sestavljanja povolilnih koalicij. Namen parlamentarne demokracije je namreč kontrola tistega, ki se dokoplje do oblasti - zato je tudi nastala: da ena stran(ka) kontrolira drugo stran(ko). Ta plemeniti namen se je izgubil, stranke pa se ukvarjajo le še z delitvijo plena.

14.01.2018 07:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   Abbie Hoffman   parlamentarizem   kontrola oblasti   elite   državljani

Hudo je resnično edino to, da pravega orodja kontrole oblasti preprosto ni! Zato je sedanji sistem parlamentarne demokracije nujno dopolniti s pravim orodjem kontrole oblasti, drugače bomo državljani res samo še ovce za zakol.

Ustvariti prostor, v katerega se bo ujela energija, individualna energija, izluščena tudi iz gneva zjebanih delavcev nekdanjih socialističnih gigantov. Ali pa iz gneva večine članov Društva slovenskih pisateljev, ki so se jim sanje izpred tridesetih let razblinile v neopisljivo. In ta ujeta energija bo poganjala različne ideje za lepše, boljše in pravičnejše. Utopično, naivno? Ne, ampak preprost približek k bolj prav kot je baje nekoč napisal že Ksenofan, Sokratov učitelj. Pa ko te jebe, bo spet butnilo od marsikaterega od teh zjebanih delavcev, kaj nas gnjaviš z nekakšnim Sokratom, ko pa mi od socialne podpore ne ostane niti za pir. Pa kaj gnjaviš s filozofijo, bo zajamral kakšen postarani pesnik, zrihtaj mi raje dostojno pokojnino za zaslužne umetnike!

 

Pa bom vseeno ustvaril prostor, v katerega se bo na enostaven in prepoznaven način ujela pozitivna energija tudi tega delavca, ki mu je pri njegovih 40 letih ta hip edina uganka, kako ob socialni podpori, ki jo dobi vsak mesec, v vročem avgustovskem večeru v miru plačati za rundo pira kolegom, ki so na istem kot on. Da o postaranem pesniku, ki je tudi žejen, sploh ne govorim.

 

Začeti pri tem spoznanju? Delavec v zarjaveli industriji, pesnik na senčnem vrtu Društva slovenskih pisateljev, želja po boljšem, hotenje, vpitje, pretep; in izsiljevanje in vse najslabše, kar jezen, zafrustriran človek naredi, da bi se izkopal iz zagate. In išče orodje, sredstvo, se oprijemlje nekih bilk, ki mu jih nekdo z neko medijsko finto ponuja in udari in špricne in ljudje zavijajo z očmi, se odmaknejo od tega nasilneža in izgubljenca. Vsi spletni forumi so polni cinizma, pišmevuhovstva; za vse, kar je narobe so krivi drugi ljudje, samo da ni problema na mojem dvorišču, in večina reče, drugo me pa ne briga. Veliko Slovencev je dodatno ujetih v mini privilegij lastninjenja družbenih stanovanj (po t.i. Jazbinškovem zakonu) in rečejo, drugo me pa ne briga. Veliko jih je ujetih v princip Lansky, to je, dolguješ mi protiuslugo, veliko jih je ujetih v princip Udbomafije ...

 

A kako ujeti energijo vsaj tistih nekaj, ki niso ujeti v vse zgoraj našteto, tistih morda 1 procent (pred dvajsetimi leti sem v svoji knjigi na to temo zapisal, da se obračam na približno 10 procentov tistih, ki bi se verjetno šli demokracijo, pa so me izkušnje prepričale, da bi bilo že veliko, če bi jih bilo omenjeni 1 procent). Tudi to bi bilo dovolj, da se oblastne elite prisili k bolj pravičnemu. Tistih 99 procentov, ki govorijo, drugo me ne briga, pa imajo sicer vso pravico, da jih nič ne briga, a demokracija so le tisti, ki se aktivno gredo demokracijo, kot je že pred leti zapisal Abbie Hoffmann. Vse ostalo je le spretna manipulacija oblastniških elit, ki samo izkoriščajo dejstvo, da večine itak ne briga, so ujeti v saj se itak ne da nič narediti.

 

Nekdo je nekoč poimenoval predstavniško demokracijo, da je samo podaljšek absolutne oz. totalitarne oblasti (enega voditelja ali ene stranke). Skupina izbrancev iz enopartijskega sistema se je samo nekoliko povečala, nastalo je več struj enega in istega principa vladanja "dolguješ mi protiuslugo", kot je to najbolj uveljavil Al Caponejev računovodja Lansky. Simbolno je to pri nas zajeto v povolilni koalicijski pogodbi, ki na prvem mestu vedno govori o medsebojnih razmerjih skupin odločevalcev, potem šele o splošnih zavezah (kar nikogar ne bo kaznovalo, če jih ne bo spoštoval) in končno še o nekih programskih smernicah, ki jih pa mora uradniški aparat po EU-direktivah itak v vsakem primeru (ali obstaja koalicijska pogodba ali ne) izvajati. Skratka, le princip protiusluge med odločevalskimi skupinami, ki so se spretno namestile volilvcem pod nos, vsaj tistim, ki se jim sploh ljubi enkrat na štiri leta na volišča, da pač obkrožijo "svoje", kot jim je sugerirala kakšna kavarniška debata ali pa televizijsko soočenje tri dni pred volitvami. Sploh pa, saj se nezainteresirana večina samo povečuje ...

 

Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da nastane in zaživi institucionalna kontrola oblastnikov, upravljavcev institucij, zmagovalcev sestavljanja povolilnih koalicij. Dejstvo je, da je parlamentarna demokracija tudi drugod po svetu že izgubila svoj prvotni plemeniti namen, to je, kontrolo tistega, ki se dokoplje do oblasti. Zato je namreč nastala: da ena stran(ka) kontrolira drugo stran(ko). Ta plemeniti namen se je izgubil, stranke se ukvarjajo le še z delitvijo plena. Drugače povedano, to, da volivci v resnici nimajo nikakršnega vpliva, kako bo nastala npr. nova vlada, to sploh ni tako hudo, konec koncev imajo ene stranke pač boljše PR-strokovnjake kot druge, drugim se zalomi ob nepravem času, vse je nek čuden srečelov ali spretna predvolilna ali povolilna manipulacija, saj je vseeno. Hudo je resnično edino to, da pravega orodja kontrole oblasti preprosto ni! Zato je sedanji sistem parlamentarne demokracije nujno dopolniti s pravim orodjem kontrole oblasti, drugače bomo državljani res samo še ovce za zakol.

 

Kako? (Pa ne da že stosedemnajstič v zadnjih dvajsetih letih poskušam?)

 

Individualna energija aktivnih državljanov, registrirana na instituciji kontrole oblasti? Ozaveščanje posameznika k aktivnemu državljanstvu! Tako industrijskega delavca kot pesnika! Da sodeluje, da participira, da se gre demokracijo, kot je povedal pred točno petdesetimi leti Abbie Hoffmann! Kako prikazati tako delavcu kot pesniku, da bo zanju dejansko bolje, če se bosta šla aktivnega državljana? Kako ju prepričati, kako ju stimulirati, kako prikazati, da je čisto enostavno, da praktično ne vzame nobenega časa ali napora, da je efekt lahko zelo dober; skratka kako izvesti to, in ne nazadnje, kako dobiti sredstva za to, kajti tudi ideja o institucionalni kontroli potrebuje stimulacijo, drugače se ustavi, zaškripa in umre.

 

Tako kot obstaja neka stimulacija za vzgon vesolja - morda je res pravi naziv čarobni ali Božji delec, kot so pred kratkim pogruntali znanstveniki v Cernu -, tako očitno obstaja neka kemija ali naboj za vzgon, rast ali preživetje  posamezne vrste. Že sardele se zaradi nekega vzgona vrtijo v velikih oblakih lastnih teles, da prestrašijo večje ribe za nekaj minut. Individualno še prej propadejo. Tako nek vzgon usmerja človeško vrsto že od takrat, ko so ugotovili, da le v skupini lahko premagajo mamuta in preskrbijo dovolj mesa za preživetje skupine čez zimo. Individualno prej propadejo. In verjamem, da je le v neki obliki združevanja individualnih energij šansa za preživetje in odkritje pravega orodja za preprečitev eksponentne rasti posameznikovega pohlepa, kot mu ga omogoča sedanji sistem dogovarjanja retencijskih elit. Dogovarjanja po koalicijskih pogodbah, dogovarjanja o uslugah in protiuslugah, delegiranj v nadzorne odbore, vrhunskih medijskih manipulacij ...

 

Kje je ta čarobni ali Božji delec, ki bo povezal te individualne energije, omogočil ozaveščanje dovolj velikega števila posameznikov? Da se vzpostavi stalna kontrola odločevalcev. Dovolj močan oblak, ki bo oblast prisiljeval k ponižnosti. Kako ustvarjati dovolj močne skupine individualnih energij, ki bodo preprečevale izkoriščanje in rast pohlepa? Kako doseči stimulacijo poskusov ustvarjanja prostora za delovanje teh individualnih energij?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prvo desetletje po Drnovšku
9
22.02.2018 22:39
23. februarja 2008 je umrl eden najopaznejših slovenskih političnih voditeljev v zadnjem stoletju. Janez Drnovšek je vstopil v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
11
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
Uredništvo
Ogledov: 2.592
02/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.317
03/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.150
04/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.872
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.845
06/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.371
07/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
08/
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
Marjana Škalič
Ogledov: 1.488
09/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.773
10/
Prvo desetletje po Drnovšku
Dejan Steinbuch
Ogledov: 624