Komentar

Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak

V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem,  da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. 

11.01.2018 20:31
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   Evropska unija   gospodarska kriza   investicije   zadolževanje   poraba

Foto: arhiv portal+

Res je, da smo glede BDP v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa nižje, kot bi lahko bili.

Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili, kot je res tudi to, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Na spodnjem grafikonu je tako prikaz gibanja bruto domačega produkta Slovenije za zadnjih petnajst let. Podatki so v milijardah evrov, preračunani na cene zadnjega leta. Temno modra črta prikazuje uradne podatke o gibanju BDP v cenah leta 2017. Iz slike je lepo razvidno, da smo v lanskem polletju prvič ponovno dosegli 42 milijard evrov bruto domačega produkta - enako kot smo jih izračunali tudi leta 2008 (natančneje v obdobju IV. kvartal 2007 - III. kvartal 2008, ko je bil dosežen najvišji rezultat). To je tudi razumljiv razlog za ocene, da smo "izgubili" teh zadnjih deset let in da danes pravzaprav nadaljujemo tam, kjer smo bili že davnega leta 2008.

 

 

Vseeno pa ima visoka rast BDP v obdobju 2006-2008 pomembno omejitev. To je bil namreč čas, ko je velik del rasti temeljil na intenzivnem investiranju, v pretežni meri na osnovi zadolžitve v tujini. Do leta 2009 je Slovenija (vsi rezidenti Slovenije, od države, bank, podjetij in posameznikov) v tujini najela skoraj 20 milijard evrov posojil. Če smo imeli še v letu 2002 izravnano devizno pozicijo s tujino (enak obseg obveznosti kot naložb v tujini), smo v vsega nekaj letih povečali obseg obveznosti za omenjenih 20 milijard. To je omogočalo ogromne investicije (največ v gradbene objekte), velike zaslužke in visoko rast BDP.

 

Takšno zadolževanje se seveda ne bi moglo dolgo nadaljevati tudi, če ne bi ob tem prišlo še do svetovne finančne in gospodarske krize. V vsakem primeru bi hitro prišel čas obračuna, ko bi prilivi usahnili, posojila pa bi morali vračati. Predvsem pa bi izostale investicije, ki so generirale to visoko rast. S svetlo modro črto je prikazano gibanje investicijskih naložb (samo v nominalnem znesku, da se vidi njihov vpliv). Iz gibanja se lepo vidi, za koliko milijard evrov se je povečal BDP iz teh naložb ter tudi koliko milijard je bil zaradi izpada investicij potem BDP nižji. Še danes je obseg naložb v objekte (stanovanja in druge zgradbe) letno okoli 4 milijarde nižji kot je bil leta 2008 (vse seveda po stalnih cenah).

 

Zaradi teh izjemnih učinkov (ter povečanega dolga) je mogoče pravilneje pogledati gibanje BDP brez omenjenih let in to je prikazano z rdečimi kvadratki. Tu vidimo skoraj konstantno rast vse do leta 2011, ko je prišlo do drugega upada pred ponovno rastjo leta 2013. Podobno sliko kaže tudi gibanje BDP brez naložb v investicije (rumena črta), kjer je prišlo do upada v letu 2012. Ta (drugi) upad bi lahko v precejšnji meri pripisali politiki pretiranega varčevanja (ZUJF), ki je dodatno zmanjšala gospodarsko aktivnost.

 

Ob teh gibanjih menim, da vseeno težko tako enostavno zaključimo, kako nam je "ušlo" celo desetletje v našem razvoju. Aktualni rezultati so namreč bistveno drugačni, kot pa smo jih dosegli v letu 2008. Slednji so namreč pod črto pokazali tudi ceno teh dosežkov - in sicer 20 milijard evrov dodatnih dolgov. Današnjih 42 milijard evrov BDP pa je doseženih ob vračilu skoraj 10 milijard evrov (!). V tem času so se namreč za toliko zmanjšale neto posojilne obveznosti do  tujine (mišljena je sprememba neto pozicije Slovenije do tujine brez tujih neposrednih naložb v slovenska podjetja od leta 2013). Vse to ob dodatno plačanih 5 milijard evrov obresti tujim posojilodajalcem ter 3 milijarde izplačanih dividend.

 

Ni dvoma, da bi bili z drugačno (optimalnejšo) ekonomsko politiko, boljšimi poslovnimi odločitvami in ustreznejšimi akademskimi nasveti lahko trenutno na višji stopnji razvoja, merjeno z obsegom BDP. To nam potrjujejo izkušnje ter dosežki drugih držav (zahodnih in vzhodnih), čeprav so imeli tudi tam veliko odklonov. Ob tem je zanimivo pogledati, kakšna pa bi bila potencialna gibanja v spremenjenih okoliščinah. Seveda so to lahko samo hipotetični izračuni, odvisni od uporabljenih predpostavk. Dve od možnih opcij sta prikazani na spodnji sliki.

 

Z rdečo črto je prikazano dejansko gibanje, modra pa prikazuje potencialne možnosti za Slovenijo. Kot je opisano zgoraj, smo se po letu 2003 močno zadolžili, kar je sicer omogočilo nadpovprečno rast gospodarske aktivnosti ter prejemkov, a so se zanemarila tveganja zaradi zunanjega dolga, sledile so napake pri sanaciji nastalih razmer, dodatni upad po letu 2012 pa lahko pripišemo tudi pretiranemu varčevanju (ZUJF), ki je krizo še poglobilo. Do leta 2003 je bil naš razvoj uravnotežen, brez zadolževanja in takrat smo dosegali približno 1,5 odstotne točke višjo rast kot Evropska Unija v povprečju. Če bi s tem nadaljevali, bi bila tudi po letu 2003 naša povprečna rast okoli 2,7 odstotka letno namesto 1,7 odstotka (EU je v tem času dosegala 1,2 %). Konstantnih 2,7 odstotka letne rasti prikazuje prekinjena črta, polna modra črta pa varianto, da bi vsako leto presegali evropsko povprečje za omenjenih 1,5 odstotka. Rast do krize v letu 2008 bi bila nižja, prav tako pa tudi padec, bi pa hitreje nadaljevali po letu 2009. Ta odstopanja kažejo, da smo mogoče več zamudili v času reševanja nastalih razmer kot pred tem, ko smo delali podobne napake kot drugod po Evropi.

 

 

Iz navedenih podatkov lahko izračunamo tudi "izgubljeni BDP" - ta bi znašal okoli polovico letnega BDP, trenutni BDP pa je za okoli 12 % nižji od optimalnega. Na sliki je prikazana tudi ocena za nekaj naslednjih let ko bomo zaradi zaostanka verjetno dosegali vsaj kak odstotek višjo letno rast, kot bi jo sicer. S tem bo končni zaostanek nekaj nižji, seveda pa še vedno kako desetino pod povprečjem EU. Vse to seveda potrjuje, da smo v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa smo nižje, kot bi lahko bili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.754
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.496
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.577
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.535
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.592
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.253
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 979
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.227
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 908
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.030