Že konec avgusta smo poslali novinarska vprašanja na policijo, Inšpektorat za delo ter Finančno upravo, saj so nas nekateri zdaj že nekdanji Delovi novinarji diskretno opozorili, da so na Delu doslej pogosto sklepali t.i. prikrite pogodbe o zaposlitvi, s čemer so se izognili precejšnjim davčnim obremenitvam. Po nekaterih informacijah naj bi več zaposlenih na Delu, ki se je pred časom potihem preoblikovalo iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, zaradi tega proti odgovornim osebam tega časopisno-založniškega podjetja vložilo prijave oziroma celo kazenske ovadbe. Po teh informacijah, ki smo jih želeli preveriti tudi pri Irmi Gubanec, glavni direktorici Dela, naj bi imelo v preteklosti več novinarjev oziroma drugih "zaposlenih" z Delo sklenjene pogodbe prek svojih s.p.-jev, pri čemer pa je bilo Delo edini naročnik njihovih storitev - kar pa je v bistvu prikrita pogodba o zaposlitvi. Ko smo poskušali oceniti, koliko bi lahko Delo v zadnjih letih prihranilo na ta račun, so bile številke precejšnje, tudi več milijonov evrov. Da bi dobili čim boljši vpogled v doganjanje, smo se torej obrnili na policijo, inšpektorat za delo ter finančno upravo, kot tudi na glavno direktorico Dela.

Iz policije so nam kratko in jedrnato sporočili, da PU Ljubljana po "do sedaj razpoložljivem preverjanju" ne obravnava zadeve, povezane z družbo Delo. V nadaljevanju pa so zapisali: "V kolikor imate še kakšne dodatne informacije  (morebitne oškodovance, kdaj oz. kam naj bi bila ovadba posredovana), nam jih prosim posredujte in bomo zadevo ponovno preverili. Glede na vsebino že posredovanih podatkov vam z gotovostjo namreč to ne moremo potrditi. Oškodovanci namreč lahko vložijo kazensko ovadbo na katerokoli izmed policijskih postaj v Sloveniji ali neposredno na tožilstvo."

Zlati časi kapitala: Andrej Kren, Irma Gubanec in Stojan Petrič.

Z Inšpektorata za delo (IRSD) nam je Branka Knafelc - naključje je, da ima gospa isti priimek kot v.d. odgovornega urednika Dela Gregor Knafelc - prijazno sporočila, da so pri delodajalcu Delo, d.o.o. opravili več pregledov in pri tem ugotovili tudi "kršitve prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava, ker so pri delu delavcev obstajali elementi delovnega razmerja (kar je v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1)". To pomeni, da je delovna inšpekcija Delu doslej sicer izdala že več odločb o prekrških, vendar pa te še niso pravnomočne, ker se je Delo nanje pritožilo oziroma vložilo zahteve za sodno varstvo, o katerih pa sodišče še ni odločilo.

IRSD pa je delodajalcu, tj. časopisno-založniškemu podjetju Delo zaradi kršitve drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih izdal tudi upravno odločbo, s katero mu je prepovedal opravljanje dela s posameznimi (poimensko naštetimi) delavci do odprave nepravilnosti, ker je dejavnost opravljal na podlagi pogodb civilnega prava, čeprav je delo delavcev vsebovalo vse elemente delovnega razmerja. Delodajalec se je na odločbo pritožil, pritožbeni organ (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pa je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje IRSD. Ponovni postopek tudi v tem primeru še ni zaključen.

Manj konkretni so bili na Finančni upravi, kjer so nam sporočili le to, da na "vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti". So pa nam v nadaljevanju poslali splošen odgovor v zvezi s to tematiko, v katerem so posredno priznali, da so v Delu že opravili t.i. ciljno usmerjeni nadzor na  področju prispevkov za socialno varnost, pri katerih se preverja pravilna davčna obravnava in ekonomska vsebina dohodka fizičnih oseb. Takšni nadzori se opravljajo pri zavezancih, so zapisali na FURS-u, pri katerih je bilo "zaznano, da zanje fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki, pri tem pa obstaja velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo elementi odvisnega pogodbenega razmerja".

FURS namreč pri izvajanju takšnih nadzorov ugotavlja, če je gre morebiti za izogibanje ali zlorabo (npr. če se dohodek, ki bi moral biti izplačan kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p.), saj se v tem primeru šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi): "V tem primeru bi moral zavezanec plačilo, ki ga je izplačal fizični osebi na podlagi računa, ki ga je ta izstavila kot s.p., obravnavati kot dohodek iz zaposlitve, torej kot bruto plačo, od katere bi moral obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine."

Irma odhaja, Uroš prihaja

Pri pripravi članka smo se, kot že rečeno, obrnili tudi na Irmo Gubanec, ki smo jo po elektronski pošti vprašali, ali je formalno še vedno direktorica Dela in potemtakem pravi naslov za vsa vprašanja, povezana s prikritimi pogodbi o zaposlitvi oziroma domevnim utajam davkov in drugih prispevkov. Gubančeva nam je sicer odgovorila - in sicer, da z 31.10.2017 zaključuje mandat glavne direktorice družbe, da pa je naša vprašanja posredovala Nataši Luša, ki "v upravi družbe Delo pokriva to področje". No, Nataša Luša nam na vprašanja nikoli ni odgovorila.

Nataša Luša velja za Petriču bližji kader od Irme Gubanec, ki odhaja z Dela.