Komentar

Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo

Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol letnim sinom uro po pristanku na letališču v Marakešu znašel v res eksotičnem vrvežu njegovega starega mestnega jedra (medine), ali pa morda pred dvema dnevoma, ko sem sredi dneva hodil po središču Ljubljane in opazoval obraze mimoidočih.

12.01.2018 13:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Maroko   Evropa   Marakeš   kulturni šok   Severna Afrika   Arabci   Berberi  

Foto: Dejan Steinbuch

Nobena skrajna desnica, antiislamistična gibanja ali podobna politična orožja ne morejo spremeniti dejstva, da je Evropa vsaj simbolno postala neplodna in da bo morala to svoje prekletstvo nekoč rešiti, sicer bo izumrla.

Moje tokratno pisanje nima nobene zveze z ideologijo, svetovnim nazorom ali religijo. Gre zgolj za zbrane občutke, ki vam jih posredujem v razmislek. Verjetno me bodo nekateri desni, nacionalnistični spletni komentatorji zaradi tega zelo napadali. Kar me ne moti, če bodo kritike argumentirane, ne pa emotivne ali celo histerične. Mislim sicer, da bi moral vsak, ki komentira določeno področje, o njem vsaj nekaj vedeti. Kdor piše o Američanih ali komentira ameriško politiko, bi moral že kdaj v življenju obiskati Ameriko, jo vsaj malce pobližje spoznati. Začututi utrip Američanov. Podobno bi moralo veljati za islam, muslimanske dežele oziroma arabski svet. Z eno majhno, a pomembno razliko: eno je doživeti muslimanski svet na ravni uradnih delegacij in razkošnih rezidenc, drugo pa se je zliti z množico navadnih ljudi in začutiti orientalski utrip, ki večine ljudi ne bo pustil ravnodušnih. A na žalost je to idealiziran in naiven pogled: večina avtorjev, ki danes ustvarjajo in oblikuje javno mnenje v Evropi in Zahodu, pri čemer je prevladujoči (mainstream) medijski odnos do Arabcev odkrito negativen, nikoli ni niti stopila na tla Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda ali kam drugam, kjer je islam dominantna religija. Res je, da je tudi Karl May pisal odlične romane o severnoameriških indijancih in da je za njihovo "stvar" naredil več kot večina drugih Evropejcev, pa nikoli ni bil v Severni Ameriki (tja potoval šele kasneje, ko je zaslužil kot pisatelj). Toda Kara Ben Nemsi je bil pozitivec, brez dvoma. Njegove knjige so naredile veliko dobrega. Vplivale so na cele generacije, jih učile sožitja, tolerance, sprejemanja različnosti, ljubezni do narave in seveda - ljubezni do ljudi. Tisto, kar v tem kontekstu vzbuja slaba občutja, je dejstvo, da imamo za razliko od Karla Maya danes opravka z množico komentatorjev in ustvarjalcev javnega mnenja, ki demonizirajo določeno religijo, etnično skupino oziroma prebivalce celih regij, češ da so slabi, hudobni, da ogrožajo našo zahodno civilizacijo, način življenja, demokracijo itd., pri čemer najverjetneje sploh niso doživeli tega "sovražnega" sveta. Pišejo in govorijo o nečem, česar v bistvu ne poznajo.

 

 

 

 

Moja uvodna dilema, ki govori o kulturnem šoku, terja pojasnilo: Marakeš kot eno najbolj izvirnih, slikovitih, a po drugi strani tudi kaotičnih in umazanih maroških mest, je sam po sebi dovolj velik izziv za turista. Če pa v njegov centralni del (medina) zaidete pozno zvečer, povsem nepripravljeni na to, kar vas čaka, je seveda sintagma "kulturni šok" na mestu. Je, ampak že naslednji dan je šok manjši. In po dveh, treh dneh izgine. Ostane sicer tisti posebni vonj Severne Afrike, mešanica gnijoče hrane, cvetoče mirte in desetine dišav, ki prihajajo iz vsake tržnice; ostanejo nepočiščene, umazane ulice, jame v asfaltu, ostanejo luže in predvsem neskončno mnogo prahu. Vse to čez čas postane nemoteče, celo prijetno in predvsem sinhronizirano z domačini. In ljudje so tisti, zaradi katerih potem človek doživi kulturni šok ob vrnitivi domov.

 

O ljudeh v Severni Afriki bi lahko napisal esej. Morda ga kdaj tudi bom. Ljudje, ki smo jih srečevali v Maroku - Arabci, Berberi, Tuaregi, črnci iz Malija in Mavretanije -, so bili vsi po vrsti zelo ... človeški. Neposredni. Čustveni. Šele po vrnitvi v Ljubljano, ko sem opazoval obraze ljudi na ulici, me je spreletelo, da so bili Arabci neprimerno boljše volje in da je bil nasmeh na njihovih obrazih pogostejši, mnogo pogostejši kot tukaj, kjer mraz očitno ni samo zunanji, pač pa se je naselil tudi v notranjost Evropejcev, prestrašenih pred vsemi mogočimi sovražniki, ki so jih pričarali dominantni mediji in seveda politične elite.

 

Naslednja stvar, ki sem jo opazil ob vrnitvi, je bilo to, kako stara, celo postarana je ta naša Evropa. Severna Afrika je mlada, pri čemer nihče od mladih ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, ni imel slabega mnenja o nas, nasprotno - v skladu s pričakovanji so takorekoč vsi izrazili željo, da bi se nekoč preselili v Evropo. Idealiziranje stare in bolne Evrope je neverjetno. Nihče ni niti omenjal verskih ekstremizmov, terorizma ali nacionalizma, kot da te bolezni ne bi obstajale. Eno samo veliko pričakovanje. Ena sama Evropa Koromandija, kjer smo vsi bogati, srečni in zadovoljni. Le otrok nimamo preveč radi. Zato jih tudi ne rojevamo in zaradi tega izgubljamo bitko. Nobena skrajna desnica, antiislamistična gibanja ali podobna politična orožja ne morejo spremeniti dejstva, da je Evropa vsaj simbolno postala neplodna in da bo morala to svoje prekletstvo nekoč rešiti, sicer bo izumrla.

 

 

Arabska pomlad, ki jo je pred leti poskušala sprožiti zahodna politika, se v resnici sploh še ni zgodila. Na srečo Evrope je večina držav Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike vseeno relativno stabilnih, četudi avtokratskih. Demokracij tam pač ni. Če bi bile v interesu Zahoda, bi zagotovo bile. Mladi seveda niso neumni in vedo, koliko je ura. Sovražijo svoje oblastnike, prezirajo njihove represivne organe, posebej skorumpirano policijo in sodstvo, vendar so pametni in čakajo. Ne izzivajo s protesti. Mirno sedijo - dela zanje ob petdesetodstotni brezposelnosti tako ali tako ni - in čakajo. Njihove življenjske zahteve so skromne, takorekoč eksistenčne. Jem, pijem in spim, drugo me ne zanima, mi je dejal Chakib, dvajsetletnik iz Marakeša, ki je bil nekaj časa naš vodnik po mestu, dokler ga nista dobesedno pred našim nosom aretirala dva policista v civilu, češ da opravlja delo na črno. Še preden sem odprl usta, sta ga že odpeljala. Toda čez štiri ure je bil Chakib že nazaj, nasmejan. Sto dirhamov ga je stala prostost, deset evrov. Maroška policija je skorumpirana do amena.

 

Proti čemu naj se borijo vsi ti milijoni mladih v Severni Afriki? Proti svojim skorumpiranim režimom? Medtem ko sedijo in ne razmišljajo o stvareh, ki bi lahko predstavljale probleme zanje, iz podsaharske Afrike - prek Sahare - k njim prihajajo novi in novi temnopolti prišleki, do katerih Arabci ne gojijo prav spoštljivega odnosa. Na južnih obalah Sredozemlja se bo v prihodnosti nabrala milijonska armada migrantov, katerih edini cilj bo Evropa. Nemčija, Španija, Avstrija, Francija, Švedska, Italija in slejkoprej tudi Slovenija. Toda Evropa je utrujena, hladna in postarana, njene institucije niso sposobne sprejeti nobene konkretne odločitve. Kar je dovoljeno Španiji, ni dovoljeno Poljski. Kar je dovoljeno Nemčiji, ni dovoljeno Sloveniji.

 

Migrantsko vprašanje lahko pometamo pod preprogo, pa ga še vedno ne bo konec. Hrepenenje po mitološki Evropi, ki je končni cilj desetine milijonov ljudi na drugi strani Sredozemlja, se ne bo končalo, če jih bosta frigidna nemška kanclerka ali patološko narcisistični francoski predsednik, ki je bil po besedah italijanskega psihiatra in psihoterapevta Adriana Segatorija v mladosti spolno zlorabljen, javno pozivala, naj ostanejo doma. Naj bo že enkrat jasno, da migrantske krize leta 2015 niso zakuhali Američani, Arabci ali Vladimir Putin, pač pa impotentni, zapiti in dekadentni evropski politiki - na čelu z Jean-Claudeom Junckerjem. Ob tem človeku se mi vsakič znova obrača želodec. In ta bruseljska beda naj bi pomagala rešiti mejni spor med Slovenijo in Hrvaško?! Lepo vas prosim, stvari so vendar prestopile vse meje nespodobnosti! Diskriminacija držav t.i. vzhodne Evrope je postala preveč očitna, dominacija konservativcev pa se je v primeru Katalonije sprevrgla v podoben hudičev pakt, kot so ga leta 1933 v nemškem parlamentu s Hitlerjem sklenili nemški krščanski demokrati.

 

Jasno je, da takšna Evropa nima ne politične ne ekonomske prihodnosti. Demografsko pa je verjetno izgubljena že zdaj, saj se po zaslugi svojih impotentnih, nesposobnih in lažnivih političnih elit nikoli ni želela soočiti z vprašanjem natalitete Evropejcev oziroma še sprejemljivega dotoka zakonitih (!) migrantov iz drugih držav. Prav zaradi tega smo se znašli v tako občutljivem položaju, kjer nekatere članice EU že izgubljajo nadzor nad prebivalstvom - Švedska postaja prvi primer t.i. failed state v Evropi -, druge pa se zatekajo k politiki in retoriki, ki smrdi po časih rjavosrajčnikov.

 

Rešitvi pa sta pravzaprav samo dve. O tem noče nihče razmišljati. Kot da bo problem izginil, če ga ignoriramo (in točno to počne evropska politika). Ena rešitev je vojna, druga pa nekakšen Marshallov plan za vse tiste države in regije, od koder prihajajo ekonomski migranti in begunci. Najboljše zdravilo je preventiva, torej preprečevanje oziroma odprava vzrokov, zaradi katerih prihaja do selitev narodov. Če bi namreč ljudje v svojih domovinah dostojno živeli, uživali temeljno človeško dostojanstvo in spoštovanje, potem bi v Evropo prihajali kot turisti. Začudeni nad nenavadnim nasprotjem med čudovito arhitekturo in tehnologijo, ki zaznamuje to bogato Evropo, ter hladnimi, vase zaprtimi in egoističnimi domačini, na obrazih katerih se vedno redkeje pokažeta nasmeh in veselje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
47
Hommage Mileni Dravić (1940-2018)
0
20.10.2018 09:15
Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je ameriška pšenica odnesla slogan "Trst je naš": Ob robu obletnice Londonskega memoranduma
16
15.10.2018 19:00
Londonski memorandum je predstavljal pomemben korak k normalizaciji jugoslovansko-italijanskih odnosov in k stabilizaciji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
4
14.10.2018 11:00
Populizem, odpor, celo sovraštvo Slovencev do elit temelji na zgodovinski izkušnji, saj so bile naše vladajoče elite - v času ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vedno bolj mi je jasno, da poteka pred nami brisanje neizbrisljivih zločinov
10
14.10.2018 00:31
Kot umetnik Odila Globočnika scensko obujam od mrtvih samo zato, da ga na koncu vsake predstave pred avditorijem pogubim, da mu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Še en paradoks demokracije: Slabe novice so boljše od dobrih
2
13.10.2018 07:55
Kaj pa če bi določena interesna skupina vzpostavila neko spletno platformo, kjer bi vsi njeni argumenti stali zapisani, ... Več.
Piše: Miha Burger
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
13
10.10.2018 23:35
Če prav razumem koalicijski dogovor nove vlade, želijo še bolj zvišati davke. Zato ni pošteno do davkoplačevalcev, da bi - kljub ... Več.
Piše: Keith Miles
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
13
09.10.2018 22:05
Kmalu bo minilo sto let od koroškega plebiscita, ki je bil svojevrstno znamenje slovenskega nezaupanja do ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
20
09.10.2018 01:39
Številke so lahko precej neizprosne in v tem okviru se bo treba gibati , je povedal premier Šarec. Mediji so avtistično citirali ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor
0
07.10.2018 00:23
Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Domen Savič proti Nova24TV: Upam, da ljudje iz marketinga Telekoma Slovenije ne bodo pokleknili pred psihopati
21
05.10.2018 12:53
Pogrom nad oglaševalci je nadaljevanje pogroma nad podjetništvom in liberalnim kapitalizmom. Marketing in oglaševanje sta konec ... Več.
Piše: Marjan Novak
Po smrti Borisa Šuštaršiča: "Nadomestiti njegovo imponentno persono in rit na vozičku nikakor ne bo lahko"
7
03.10.2018 23:01
Truplo se je v teh dneh že dodobra ohladilo, zato lahko ponovno brez slabe vesti in hinavskih pietetnih pomislekov spregovorimo ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Razumeti Ljubljano: Zakaj bo Zoran Janković ponovno župan, razen če ga pred volitvami aretirajo
29
02.10.2018 22:59
Njegovi kritiki pozabljajo, da je mesto v času njegovega županovanja dejansko dobilo drug obraz. Zoranu Jankoviću volivci v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek
12
01.10.2018 21:01
Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?
19
30.09.2018 22:45
Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih ... Več.
Piše: Špela Razpet
Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo
16
29.09.2018 23:57
Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube
12
28.09.2018 23:59
Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Od Dražgoš do Komna: Vzroki za slovenski revolt zoper demokracijo in evropske vrednote
17
24.09.2018 11:56
Kakšna katastrofa bi nas morala doleteti kot nacijo, da bi se slovenska politika poenotila okoli ključnih prioritet, določila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Luksemburški utajevalci davkov in nezakonite migracije: zgodovina neke hinavščine
2
23.09.2018 22:35
Ko sem pred dnevi v tisku bral o neprimernem obnašanju luksemburškega zunanjega ministraJeana Asselbornain njegovem vulgarnem ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
Uredništvo
Ogledov: 2,888
02/
Kako je ameriška pšenica odnesla slogan "Trst je naš": Ob robu obletnice Londonskega memoranduma
Božo Cerar
Ogledov: 2,454
03/
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
Keith Miles
Ogledov: 1,957
04/
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
Saška Štumberger
Ogledov: 1,341
05/
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,350
06/
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,398
07/
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
Uredništvo
Ogledov: 1,164
08/
Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja
Tomaž Čop
Ogledov: 1,207
09/
Vedno bolj mi je jasno, da poteka pred nami brisanje neizbrisljivih zločinov
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,130
10/
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,496