Komentar

Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga

Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti sedanje volilne zakonodaje: tudi če bodo volitve potekale po starem, bo nad nekaterimi izvoljenimi poslanci lebdela senca nelegitimnosti.

14.01.2018 23:59
Piše: Zoran Božič
Ključne besede:   volilni sistem   proporcionalni   večinski   ustavno sodišče   volilni okraj   državni svet   državni zbor   Milan Brglez   Dunja Jadek Pensa   Jadranka Sovdat   Klemen Jaklič   Dušan Vučko   Državna volilna komisija

Foto: Mediaspeed

Sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev v državni zbor: namesto volivcev namreč odločajo politične stranke.

Nedavni nastop Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, na 3. programu Televizije Slovenije je bil pomenljiv: na vprašanje novinarke Vide Petrovčič, če so res prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, je pomirljivo odgovoril, da se izvoljenega kandidata tako ali tako določa na ravni volilne enote in da na tej ravni obstaja tudi znotrajstrankarska konkurenca. In dodal, da so v zadnjem času tudi okraji, ki so nekoč omogočali zanesljivo izvolitev, postali problematični. Kar je nedvomno res, saj je z desetletnim propadanjem starih in vznikanjem novih in novih strank s starimi ali novimi obrazi izvolitev postala zelo nepredvidljiva: le zelo majhen odstotek sedanjih poslancev lahko z gotovostjo računa na ponovno izvolitev. Sklep: samo to dejstvo ali presoja ustavnega sodišča, da je sedanja volilna zakonodaja neskladna z ustavo, bosta pripeljala do prepotrebnih sprememb.

 

Zdaj ni toliko pomembno, da je naveza LDS–SLS izigrala voljo ljudstva in v nasprotju z izidom referenduma o volilnih sistemih leta 1996 štiri leta kasneje v ustavo zapisala, da imamo v Sloveniji sorazmerni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom. Kot je konec leta v Sobotni prilogi Dela razkril starosta slovenske demokracije Ivan Oman, je izvirni greh, ki ga lahko razumemo kot problem kvadrature volilnega kroga, nastal že leta 1992: ker je pol strank zagovarjalo večinski, pol pa sorazmerni volilni sistem, je Omanova stranka za rešitev pat položaja uspešno predlagala kompromis: proporcionalno delitev mandatov v skladu s strankarskimi deleži, vendar 88 volilnih okrajev. Gre za vgrajeno protislovje, saj so volilni okraji prvina večinskega volilnega sistema. Zato so se ustavne spremembe iz leta 2000, ko so poslanci sprejeli dikcijo, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, v skoraj dveh desetletjih do danes izkazale za težko uresničljivo ustavno načelo.

 

 

Volilni okraji in neenakopravnost volivcev

 

Državni svet je že na začetku leta 2015 z zahtevo za oceno ustavnosti problematiziral razlike v velikosti volilnih okrajev, eno četrtino le-teh brez izvoljenega poslanca in polovico vseh poslancev, ki niso dobili največjega števila glasov v svojem volilnem okraju. Izpostavljena je bila domneva, da zakonodaja ne omogoča odločilnega vpliva volivcev, pač pa si slednjega brez ustavnopravne podlage prilaščajo politične stranke. Ustavno sodišče si je kljub absolutno prednostni obravnavi in urgencam vzelo skoraj tri leta časa in pred koncem leta organiziralo javno obravnavo o tej problematiki, kar se sicer dogaja zelo poredko. Večurna razprava, ko je deveterica ustavnih sodnic in sodnikov dejavno prisluhnila argumentom predstavnikov državnega sveta, državnega zbora, vlade, Državne volilne komisije in trem ustavnim pravnikom, je šla skoraj neopaženo mimo oči javnosti (z izjemo portala MMC RTV SLO).

 

Sodnica poročevalka Dunja Jadek Pensa, ki je povzela stališča državnega sveta, je poudarila, da zakon predvideva približno enako velikost volilnih okrajev, kar bi po dosedanji praksi lahko razumeli kot največ petinsko odstopanje navzgor ali navzdol. Spraševala se je, kaj potem pomeni dejstvo, da je največji volilni okraj skoraj štirikrat večji od najmanjšega. V nasprotju z njeno problematizacijo sedanjega stanja se je predsednik Mandatno-volilne komisije državnega zbora Mitja Horvat (SMC) zatekel k trditvi, da je z volilno zakonodajo vse v redu in se pri tem skliceval na prejšnje odločitve ustavnega sodišča. Ko je celo izpodbijal pristojnost državnega sveta, nesimetričnega drugega doma parlamenta, da zahteva presojo volilne zakonodaje za volitve v državni zbor, ga je predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat opozorila, da državni svet lahko zahteva ustavno presojo vseh aktov, razen tistih, ki jih je sprejel sam. In ga pozvala, naj navede ustrezno zakonsko podlago za svojo zahtevo.

 

Eminentni predstavnik državnega zbora je ostal brez besed.

 

Podobno "argumentiran" je bil nastop dveh ustavnih pravnikov, celo članov Državne volilne komisije. Namesto da bi se Franci Grad opredelil do ključnega vprašanja zahteve za ustavno presojo, ali imajo volivci res odločilen vpliv na podelitev mandatov, se je zadovoljil z ugotovitvijo, da se enakost volilne pravice izraža na ravni volilne enote in na ravni celotne države. In lakonično pripomnil, da je obstoječi volilni sistem skladen z ustavo, čeprav ni edini mogoč. Njegovemu stališču o ustavni skladnosti se je pridružil Saša Zagorc, ki pa je to svoje prepričanje utemeljil z briljantno domislico, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov, vendar "v zelo oskubljeni meri".

 

Ustavni pravnik Ludvik Toplak je bil edini, ki je posegel po mednarodnih primerjavah. Z njimi je skušal dopovedati ustavnim sodnikom in sodnicam, da sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev in da namesto volivcev odločajo politične stranke. Pri tem se je skliceval celo na mnenje prvega ministra Mira Cerarja, ki je kot urednik zbornika o ustavnih spremembah zapisal, da imajo volivci v volilnih okrajih nek vpliv, vendar pa le-ta ni odločilen.

 

Obstoječa volilna zakonodaja najverjetneje diskriminira volivce v večjih volilnih okrajih.

 

 

Manjši okraji, večje možnosti za izvolitev

 

Vabljeni predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar se sploh ni hotel opredeljevati, pač pa je direktor DVK Dušan Vučko glede na večletne izkušnje razkril, da imajo kandidati v manjših volilnih okrajih bistveno večje možnosti za izvolitev. Tega se po njegovem mnenju zavedajo tudi politične stranke, ki svoje najpomembnejše kandidate postavljajo v tako imenovane "izvoljive" okraje. S tem je seveda pritrdil stališču Ludvika Toplaka o neustavnosti sedanje zakonske ureditve.

 

Člani ustavnega sodišča so se v obravnavo vključevali predvsem z vprašanji vabljenim pobudnikom zahteve za oceno ustavnosti in predstavnikom izvršne in zakonodajne veje oblasti in ustavnim pravnikom, celo spletni portal MMC pa je prezrl ekspoze novega ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je najprej argumentirano problematiziral trditve, da je uresničeno ustavno načelo o odločujočem vplivu volivcev na podelitev mandatov, potem pa je s številnimi mednarodnimi primerjavami pokazal, da je v starejših evropskih demokracijah, ki imajo primerljiv, to je sorazmerni volilni sistem, v celoti uresničeno načelo o odločilnem vplivu volivcev. Nikjer se v nasprotju z nami ne dogaja, da bi volilno območje ostalo brez izvoljenega kandidata, povsod so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največje število glasov volivcev, povsod je možna izbira med več kandidati iste politične stranke in ponekod poznajo celo znotrajstrankarsko demokracijo, ko kandidatov ne določajo ožja vodstva strank, pač pa njihova volilna baza.

 

 

Brglez: volitve naj potekajo še po starem sistemu

 

Javna obravnava se je končala s pozivom predsednice ustavnega sodišča DVK, naj pripravi natančne številčne izračune za državnozborske volitve v letih 2011 in 2014, da bo ustavno sodišče o zahtevi državnega sveta lahko odločalo na podlagi verodostojnih podatkov. Odločitev naj bi sprejeli na zaprti seji. Kakršnakoli že bo, pa je glede na javno obravnavo precej jasno, da bo do nekaterih nujnih sprememb volilne zakonodaje moralo priti. Tega se je očitno zavedal tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v zaključnem nastopu pozval ustavno sodišče, naj v primeru razveljavitve problematiziranih členov volilne zakonodaje bližajoče se volitve potekajo še po starem, spremembe pa naj se uvedejo šele v drugem ali tretjem naslednjem mandatu.

 

Ustavno sodišče lahko razreši kvadraturo volilnega kroga tudi tako, da razglasi spremembo ustave leta 2000 z uvedbo sorazmernega volilnega sistema kot nasprotno referendumsko izraženi volji ljudi (ob sklicevanju na 3. člen ustave, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo), kar pa je malo verjetno. Pričakovati je, da bo napotilo zakonodajalca na uresničitev določila o odločujočem vplivu volivcev na izbiro kandidatov. To pa seveda pomeni uvedbo absolutnega preferenčnega glasu (kot to poznamo pri volitvah evropskih poslancev) in ukinitev volilnih okrajev, ki so nujni samo pri večinskem volilnem sistemu. V tem primeru bodo volivci res lahko izbirali tudi med kandidati posamezne stranke, še vedno pa ne bodo imeli nobenih možnosti nestrankarski kandidati. Poleg tega se bodo oblikovale liste na ravni volilne enote, kar pomeni, da se bo volivec, ki se je zdaj npr. odločal med petnajstimi kandidati petnajstih (15) strank, znašel pred listo sto petinšestdesetih (165) kandidatov.

 

Šele spoznanje, da tudi to ne more biti zelo demokratično in prilagojeno značilnostim slovenskega volilnega telesa, bo morda kdaj v prihodnje vendarle napeljalo zakonodajalca k temu, da se v skladu z referendumom iz leta 1996 tako kot pri volitvah predsednika države in županov lokalnih skupnosti uvede dvokrožni večinski sistem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.207
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.426
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.803
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.163
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.367
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.109
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 349