Komentar

Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga

Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti sedanje volilne zakonodaje: tudi če bodo volitve potekale po starem, bo nad nekaterimi izvoljenimi poslanci lebdela senca nelegitimnosti.

14.01.2018 23:59
Piše: Zoran Božič
Ključne besede:   volilni sistem   proporcionalni   večinski   ustavno sodišče   volilni okraj   državni svet   državni zbor   Milan Brglez   Dunja Jadek Pensa   Jadranka Sovdat   Klemen Jaklič   Dušan Vučko   Državna volilna komisija

Foto: Mediaspeed

Sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev v državni zbor: namesto volivcev namreč odločajo politične stranke.

Nedavni nastop Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, na 3. programu Televizije Slovenije je bil pomenljiv: na vprašanje novinarke Vide Petrovčič, če so res prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, je pomirljivo odgovoril, da se izvoljenega kandidata tako ali tako določa na ravni volilne enote in da na tej ravni obstaja tudi znotrajstrankarska konkurenca. In dodal, da so v zadnjem času tudi okraji, ki so nekoč omogočali zanesljivo izvolitev, postali problematični. Kar je nedvomno res, saj je z desetletnim propadanjem starih in vznikanjem novih in novih strank s starimi ali novimi obrazi izvolitev postala zelo nepredvidljiva: le zelo majhen odstotek sedanjih poslancev lahko z gotovostjo računa na ponovno izvolitev. Sklep: samo to dejstvo ali presoja ustavnega sodišča, da je sedanja volilna zakonodaja neskladna z ustavo, bosta pripeljala do prepotrebnih sprememb.

 

Zdaj ni toliko pomembno, da je naveza LDS–SLS izigrala voljo ljudstva in v nasprotju z izidom referenduma o volilnih sistemih leta 1996 štiri leta kasneje v ustavo zapisala, da imamo v Sloveniji sorazmerni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom. Kot je konec leta v Sobotni prilogi Dela razkril starosta slovenske demokracije Ivan Oman, je izvirni greh, ki ga lahko razumemo kot problem kvadrature volilnega kroga, nastal že leta 1992: ker je pol strank zagovarjalo večinski, pol pa sorazmerni volilni sistem, je Omanova stranka za rešitev pat položaja uspešno predlagala kompromis: proporcionalno delitev mandatov v skladu s strankarskimi deleži, vendar 88 volilnih okrajev. Gre za vgrajeno protislovje, saj so volilni okraji prvina večinskega volilnega sistema. Zato so se ustavne spremembe iz leta 2000, ko so poslanci sprejeli dikcijo, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, v skoraj dveh desetletjih do danes izkazale za težko uresničljivo ustavno načelo.

 

 

Volilni okraji in neenakopravnost volivcev

 

Državni svet je že na začetku leta 2015 z zahtevo za oceno ustavnosti problematiziral razlike v velikosti volilnih okrajev, eno četrtino le-teh brez izvoljenega poslanca in polovico vseh poslancev, ki niso dobili največjega števila glasov v svojem volilnem okraju. Izpostavljena je bila domneva, da zakonodaja ne omogoča odločilnega vpliva volivcev, pač pa si slednjega brez ustavnopravne podlage prilaščajo politične stranke. Ustavno sodišče si je kljub absolutno prednostni obravnavi in urgencam vzelo skoraj tri leta časa in pred koncem leta organiziralo javno obravnavo o tej problematiki, kar se sicer dogaja zelo poredko. Večurna razprava, ko je deveterica ustavnih sodnic in sodnikov dejavno prisluhnila argumentom predstavnikov državnega sveta, državnega zbora, vlade, Državne volilne komisije in trem ustavnim pravnikom, je šla skoraj neopaženo mimo oči javnosti (z izjemo portala MMC RTV SLO).

 

Sodnica poročevalka Dunja Jadek Pensa, ki je povzela stališča državnega sveta, je poudarila, da zakon predvideva približno enako velikost volilnih okrajev, kar bi po dosedanji praksi lahko razumeli kot največ petinsko odstopanje navzgor ali navzdol. Spraševala se je, kaj potem pomeni dejstvo, da je največji volilni okraj skoraj štirikrat večji od najmanjšega. V nasprotju z njeno problematizacijo sedanjega stanja se je predsednik Mandatno-volilne komisije državnega zbora Mitja Horvat (SMC) zatekel k trditvi, da je z volilno zakonodajo vse v redu in se pri tem skliceval na prejšnje odločitve ustavnega sodišča. Ko je celo izpodbijal pristojnost državnega sveta, nesimetričnega drugega doma parlamenta, da zahteva presojo volilne zakonodaje za volitve v državni zbor, ga je predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat opozorila, da državni svet lahko zahteva ustavno presojo vseh aktov, razen tistih, ki jih je sprejel sam. In ga pozvala, naj navede ustrezno zakonsko podlago za svojo zahtevo.

 

Eminentni predstavnik državnega zbora je ostal brez besed.

 

Podobno "argumentiran" je bil nastop dveh ustavnih pravnikov, celo članov Državne volilne komisije. Namesto da bi se Franci Grad opredelil do ključnega vprašanja zahteve za ustavno presojo, ali imajo volivci res odločilen vpliv na podelitev mandatov, se je zadovoljil z ugotovitvijo, da se enakost volilne pravice izraža na ravni volilne enote in na ravni celotne države. In lakonično pripomnil, da je obstoječi volilni sistem skladen z ustavo, čeprav ni edini mogoč. Njegovemu stališču o ustavni skladnosti se je pridružil Saša Zagorc, ki pa je to svoje prepričanje utemeljil z briljantno domislico, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov, vendar "v zelo oskubljeni meri".

 

Ustavni pravnik Ludvik Toplak je bil edini, ki je posegel po mednarodnih primerjavah. Z njimi je skušal dopovedati ustavnim sodnikom in sodnicam, da sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev in da namesto volivcev odločajo politične stranke. Pri tem se je skliceval celo na mnenje prvega ministra Mira Cerarja, ki je kot urednik zbornika o ustavnih spremembah zapisal, da imajo volivci v volilnih okrajih nek vpliv, vendar pa le-ta ni odločilen.

 

Obstoječa volilna zakonodaja najverjetneje diskriminira volivce v večjih volilnih okrajih.

 

 

Manjši okraji, večje možnosti za izvolitev

 

Vabljeni predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar se sploh ni hotel opredeljevati, pač pa je direktor DVK Dušan Vučko glede na večletne izkušnje razkril, da imajo kandidati v manjših volilnih okrajih bistveno večje možnosti za izvolitev. Tega se po njegovem mnenju zavedajo tudi politične stranke, ki svoje najpomembnejše kandidate postavljajo v tako imenovane "izvoljive" okraje. S tem je seveda pritrdil stališču Ludvika Toplaka o neustavnosti sedanje zakonske ureditve.

 

Člani ustavnega sodišča so se v obravnavo vključevali predvsem z vprašanji vabljenim pobudnikom zahteve za oceno ustavnosti in predstavnikom izvršne in zakonodajne veje oblasti in ustavnim pravnikom, celo spletni portal MMC pa je prezrl ekspoze novega ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je najprej argumentirano problematiziral trditve, da je uresničeno ustavno načelo o odločujočem vplivu volivcev na podelitev mandatov, potem pa je s številnimi mednarodnimi primerjavami pokazal, da je v starejših evropskih demokracijah, ki imajo primerljiv, to je sorazmerni volilni sistem, v celoti uresničeno načelo o odločilnem vplivu volivcev. Nikjer se v nasprotju z nami ne dogaja, da bi volilno območje ostalo brez izvoljenega kandidata, povsod so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največje število glasov volivcev, povsod je možna izbira med več kandidati iste politične stranke in ponekod poznajo celo znotrajstrankarsko demokracijo, ko kandidatov ne določajo ožja vodstva strank, pač pa njihova volilna baza.

 

 

Brglez: volitve naj potekajo še po starem sistemu

 

Javna obravnava se je končala s pozivom predsednice ustavnega sodišča DVK, naj pripravi natančne številčne izračune za državnozborske volitve v letih 2011 in 2014, da bo ustavno sodišče o zahtevi državnega sveta lahko odločalo na podlagi verodostojnih podatkov. Odločitev naj bi sprejeli na zaprti seji. Kakršnakoli že bo, pa je glede na javno obravnavo precej jasno, da bo do nekaterih nujnih sprememb volilne zakonodaje moralo priti. Tega se je očitno zavedal tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v zaključnem nastopu pozval ustavno sodišče, naj v primeru razveljavitve problematiziranih členov volilne zakonodaje bližajoče se volitve potekajo še po starem, spremembe pa naj se uvedejo šele v drugem ali tretjem naslednjem mandatu.

 

Ustavno sodišče lahko razreši kvadraturo volilnega kroga tudi tako, da razglasi spremembo ustave leta 2000 z uvedbo sorazmernega volilnega sistema kot nasprotno referendumsko izraženi volji ljudi (ob sklicevanju na 3. člen ustave, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo), kar pa je malo verjetno. Pričakovati je, da bo napotilo zakonodajalca na uresničitev določila o odločujočem vplivu volivcev na izbiro kandidatov. To pa seveda pomeni uvedbo absolutnega preferenčnega glasu (kot to poznamo pri volitvah evropskih poslancev) in ukinitev volilnih okrajev, ki so nujni samo pri večinskem volilnem sistemu. V tem primeru bodo volivci res lahko izbirali tudi med kandidati posamezne stranke, še vedno pa ne bodo imeli nobenih možnosti nestrankarski kandidati. Poleg tega se bodo oblikovale liste na ravni volilne enote, kar pomeni, da se bo volivec, ki se je zdaj npr. odločal med petnajstimi kandidati petnajstih (15) strank, znašel pred listo sto petinšestdesetih (165) kandidatov.

 

Šele spoznanje, da tudi to ne more biti zelo demokratično in prilagojeno značilnostim slovenskega volilnega telesa, bo morda kdaj v prihodnje vendarle napeljalo zakonodajalca k temu, da se v skladu z referendumom iz leta 1996 tako kot pri volitvah predsednika države in županov lokalnih skupnosti uvede dvokrožni večinski sistem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.539
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.135
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.964
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.784
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.072
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 989
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 731
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.421