Komentar

Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča

Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad tretjo in zadnjo etapo privatizacije, kjer se skriva deset milijard evrov. Afera s kreditom iz Republike Srbske bi gladko torpedirala Marjana Šarca, medtem ko Janezu Janši ni bistveno škodovala. Njeno zgodnje lansiranje dokazuje le to, da imajo glavni protagonisti pripravljen cel arzenal orožja, s katerim bodo šli nad državnega sovražnika številka ena. Med njimi je tudi siloviti medijski spin, pravzaprav kar ideja o prepovedi delovanja SDS kot politične stranke.

18.01.2018 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Violeta Tomič   prepoved delovanja stranke   Zakon o političnih strankah   ustavno sodišče   nemška doktrina   EKČP   ESČP

Foto: Mediaspeed

Slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved delovanja neke politične stranke zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

Idejo, ki niti ni tako zelo nova, je pred dnevi bolj mimogrede navrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Da določen del političnega in družbenega establishmenta razmišlja o takšnem ultimativnem ukrepu, ni presenetljivo. Averzija do določenega politika in njegove stranke je očitna, vendar pa za prepoved delovanja politične stranke SDS to nima nobene teže. Prepoved delovanja stranke je namreč tako drastičen ukrep, da se ga večina evropskih držav izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, kjer se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji (vir) - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (vir). Tudi Gábor Vona, voditelj madžarske ekstremno desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske, četudi parlamentarne stranke Jobbik, je doživel sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski (vir) se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bodo previdnim idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) kmalu sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali "uglednih akademikov in razumnikov", potem bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS (ki je, kot bom razložil v nadaljevanju, v tem trenutku brez kakšnih tehtnih argumentov). Obenem pa ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke. Kajti na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov z javno peticijo že zahtevala prepoved ene stranke, namreč Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev. Ker so bili med podpisniki tudi deklarirani liberalci, so se kmalu znašli v zadregi, češ kako je lahko nekdo, ki se razglaša za liberalca, tako netoleranten do političnih strank oziroma svobodnega političnega združevanja, da zahteva prepoved stranke. Poskus prepovedi SNS je torej klavrno propadel, v kasnejših letih pa v Sloveniji ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to seveda mogoče: Zakon o političnih strankah namreč v 17. členu omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke - kar sicer logično pomeni tudi njen izbris iz registra strank - namreč lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor pa ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Z drugimi besedami, slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved njenega delovanja zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

 

O tem je soglasno odločilo naše ustavno sodišče leta 1998 v odločbi Up-301/96 (vir). Takratna sestava (Lovro Šturm, Miroslava Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Janez Snoj, Franc Testen, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič) je bila namreč zelo liberalna, precej bolj kot vse naslednje. Kako bi o tem odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je težko napovedovati, vendar je težko verjeti, da bi kar šest od devetih sodnikov povsem spremenilo uveljavljeno doktrino glede svobodega političnega združevanja in v primeru, ko bi odločali o prepovedi delovanja SDS, glasovalo za takšno prepoved.

 

Ustavna odločba iz leta 1998 pa je zanimiva tudi zaradi izčrpnega pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma (vir), ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča. Ta je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko (Sozialistische Reichspartei, SRP), štiri leta pa še njeno diametralno dvojčico Nemško komunistično stranko (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), torej dve ekstremni politični stranki. Šturm je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob tem izpostavil dejstvo, da sta prav ti dve prepovedi dali nemškemu ustavnemu sodišču "priliko za opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh".

 

In kateri so bili ključni razlogi za prepoved delovanja nacistične oziroma komunistične stranke? Bistvena je doktrina, ki ščiti politične stranke zaradi njihovega posebnega pomena za obstoj demokracije, kar pomeni, da njihova izključitev iz političnega življenja ni mogoča, ko se z legalnimi sredstvi borijo proti posameznim predpisom ali celo proti ustavnim institucijam (!). To, da Janševi privrženci in stranka SDS protestirajo pred sodišči, žalijo sodnike ali govorijo o "krivosodju", ni nelegalno in ostaja znotraj polja dopustnega delovanja, pa če se s tem strinjamo ali ne. Izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja je po doktrini nemškega ustavnega sodišča (ki ji je v celoti sledilo tudi slovensko) torej dopustna šele tedaj, ko hoče takšna stranka, kot pravi profesor Šturm, "omajati temeljne vrednote svobodne demokratične ustavne države". Te pa so, kot vemo, prvenstveno namenjene varstvu človekovega dostojanstva, svobode in enakosti.

 

V odločbi nemškega ustavnega sodišča glede prepovedi delovanja komunistične stranke najdemo misli, ki so danes v vrednostno tako omajani družbi, kakršna je Slovenija, zelo aktualne. Denimo, da je diktatura proletariata, kot jo zagovarja komunistična stranka, nezdružljiva s svobodno demokratično družbeno ureditvijo. Diktatura proletariata je namreč že po definiciji sovražna svobodni demokratični ureditvi, kar izhaja iz vsebinske in strukturne analize marksizma in leninizma: "Te deklarativne opredelitve so izraz načrtovanega ščuvanja z namenom zrušenja in odstranitve ustavnega reda. Njihov namen je, da spodkopljejo zaupanje ljudstva na temeljne vrednote, pri tem je odločujoče, da ne gre za posamezne stranpoti, ampak za sistematično celoto."

 

Slovenske izkušnje s prepovedjo delovanja posameznih političnih strank so pravzaprav sorodne nemškim, četudi je bilo obdobje prepovedi njihovega delovanja pri nas neprimerno daljše. Med leti 1945 in 1989 so bile v socialistični Jugoslaviji de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke. Prvič pa je do takšnega radikalnega ukrepa prišlo leta 1920 v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano, ko je bila prepovedana komunistična propaganda, s tem pa tudi delovanje Komunistične partije Jugoslavije. Razlogov za to odločitev je bilo več, prevladal pa je strah pred boljševistično revolucijo. Ne glede na strogost tedanjih ukrepov - med njimi je bila tudi prepoved zaposlovanja članov komunističnih strank v javnem sektorju - pa je pravna država še vedno ohranila nekaj moči, saj so prizadeti lahko poiskali sodno varstvo (česar za podobne primere po letu 1945 ne bi mogli trditi). Z današnje perspektive, pravi Lovro Šturm v sedem strani dolgi obrazložitvi svojega mnenja, je prepoved KPJ sicer težko objektivno ocenjevati, vendar pa pravna logika tedanjih oblasti, da prepoved delovanje stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, še danes vzdrži kritično presojo. Nasilje seveda nikjer in nikoli ne more biti zakonito, zato bi načeloma lahko prišli do zaključka, da bi bila komunistična partija Jugoslavije - če bi se denimo pojavila danes v Sloveniji - s takšnim nasilnim statutom in programom v nasprotju z demokratično svobodno družbeno ureditvijo in najverjetneje prav tako prepovedana.

 

V čem bi potemtakem lahko argumentirali prve javne pozive k prepovedi delovanja SDS? Ali za tako drastičen ukrep, ki ga, kot rečeno, lahko sprejme le večina na ustavnem sodišču, obstaja zakonita podlaga? Je poseg res nujen? Ali je cilj upravičen (legitimen)? Presoja sodišča v Strasbourgu namreč temelji na kumulativnih pozitivnih odgovorih na vse tri naštete dileme. Bistveno pa je, da imamo pred očmi temeljne demokratične principe, in sicer da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. Ostra retorika še ne pomeni, da nekdo poziva k nasilni spremembi družbenega reda oziroma državne ureditve (kar bi bil najverjetneje povsod dovolj utemeljen razlog za prepoved delovanja neke politične stranke). Morda je za tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot anti-Janša prav tu največja (mentalna) ovira: radi bi se ga znebili za vsako ceno. Njegovi privrženci bodo na to brž dodali, da so ga na prejšnjih volitvah spravili v zapor, na tokratnih pa bi ga onemogočili tako, da bi mu prepovedali stranko ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.170
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.370
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.342
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.288
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.741
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 651
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 615
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.915