Komentar

Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča

Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad tretjo in zadnjo etapo privatizacije, kjer se skriva deset milijard evrov. Afera s kreditom iz Republike Srbske bi gladko torpedirala Marjana Šarca, medtem ko Janezu Janši ni bistveno škodovala. Njeno zgodnje lansiranje dokazuje le to, da imajo glavni protagonisti pripravljen cel arzenal orožja, s katerim bodo šli nad državnega sovražnika številka ena. Med njimi je tudi siloviti medijski spin, pravzaprav kar ideja o prepovedi delovanja SDS kot politične stranke.

18.01.2018 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Violeta Tomič   prepoved delovanja stranke   Zakon o političnih strankah   ustavno sodišče   nemška doktrina   EKČP   ESČP

Foto: Mediaspeed

Slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved delovanja neke politične stranke zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

Idejo, ki niti ni tako zelo nova, je pred dnevi bolj mimogrede navrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Da določen del političnega in družbenega establishmenta razmišlja o takšnem ultimativnem ukrepu, ni presenetljivo. Averzija do določenega politika in njegove stranke je očitna, vendar pa za prepoved delovanja politične stranke SDS to nima nobene teže. Prepoved delovanja stranke je namreč tako drastičen ukrep, da se ga večina evropskih držav izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, kjer se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji (vir) - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (vir). Tudi Gábor Vona, voditelj madžarske ekstremno desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske, četudi parlamentarne stranke Jobbik, je doživel sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski (vir) se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bodo previdnim idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) kmalu sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali "uglednih akademikov in razumnikov", potem bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS (ki je, kot bom razložil v nadaljevanju, v tem trenutku brez kakšnih tehtnih argumentov). Obenem pa ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke. Kajti na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov z javno peticijo že zahtevala prepoved ene stranke, namreč Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev. Ker so bili med podpisniki tudi deklarirani liberalci, so se kmalu znašli v zadregi, češ kako je lahko nekdo, ki se razglaša za liberalca, tako netoleranten do političnih strank oziroma svobodnega političnega združevanja, da zahteva prepoved stranke. Poskus prepovedi SNS je torej klavrno propadel, v kasnejših letih pa v Sloveniji ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to seveda mogoče: Zakon o političnih strankah namreč v 17. členu omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke - kar sicer logično pomeni tudi njen izbris iz registra strank - namreč lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor pa ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Z drugimi besedami, slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved njenega delovanja zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

 

O tem je soglasno odločilo naše ustavno sodišče leta 1998 v odločbi Up-301/96 (vir). Takratna sestava (Lovro Šturm, Miroslava Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Janez Snoj, Franc Testen, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič) je bila namreč zelo liberalna, precej bolj kot vse naslednje. Kako bi o tem odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je težko napovedovati, vendar je težko verjeti, da bi kar šest od devetih sodnikov povsem spremenilo uveljavljeno doktrino glede svobodega političnega združevanja in v primeru, ko bi odločali o prepovedi delovanja SDS, glasovalo za takšno prepoved.

 

Ustavna odločba iz leta 1998 pa je zanimiva tudi zaradi izčrpnega pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma (vir), ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča. Ta je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko (Sozialistische Reichspartei, SRP), štiri leta pa še njeno diametralno dvojčico Nemško komunistično stranko (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), torej dve ekstremni politični stranki. Šturm je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob tem izpostavil dejstvo, da sta prav ti dve prepovedi dali nemškemu ustavnemu sodišču "priliko za opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh".

 

In kateri so bili ključni razlogi za prepoved delovanja nacistične oziroma komunistične stranke? Bistvena je doktrina, ki ščiti politične stranke zaradi njihovega posebnega pomena za obstoj demokracije, kar pomeni, da njihova izključitev iz političnega življenja ni mogoča, ko se z legalnimi sredstvi borijo proti posameznim predpisom ali celo proti ustavnim institucijam (!). To, da Janševi privrženci in stranka SDS protestirajo pred sodišči, žalijo sodnike ali govorijo o "krivosodju", ni nelegalno in ostaja znotraj polja dopustnega delovanja, pa če se s tem strinjamo ali ne. Izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja je po doktrini nemškega ustavnega sodišča (ki ji je v celoti sledilo tudi slovensko) torej dopustna šele tedaj, ko hoče takšna stranka, kot pravi profesor Šturm, "omajati temeljne vrednote svobodne demokratične ustavne države". Te pa so, kot vemo, prvenstveno namenjene varstvu človekovega dostojanstva, svobode in enakosti.

 

V odločbi nemškega ustavnega sodišča glede prepovedi delovanja komunistične stranke najdemo misli, ki so danes v vrednostno tako omajani družbi, kakršna je Slovenija, zelo aktualne. Denimo, da je diktatura proletariata, kot jo zagovarja komunistična stranka, nezdružljiva s svobodno demokratično družbeno ureditvijo. Diktatura proletariata je namreč že po definiciji sovražna svobodni demokratični ureditvi, kar izhaja iz vsebinske in strukturne analize marksizma in leninizma: "Te deklarativne opredelitve so izraz načrtovanega ščuvanja z namenom zrušenja in odstranitve ustavnega reda. Njihov namen je, da spodkopljejo zaupanje ljudstva na temeljne vrednote, pri tem je odločujoče, da ne gre za posamezne stranpoti, ampak za sistematično celoto."

 

Slovenske izkušnje s prepovedjo delovanja posameznih političnih strank so pravzaprav sorodne nemškim, četudi je bilo obdobje prepovedi njihovega delovanja pri nas neprimerno daljše. Med leti 1945 in 1989 so bile v socialistični Jugoslaviji de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke. Prvič pa je do takšnega radikalnega ukrepa prišlo leta 1920 v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano, ko je bila prepovedana komunistična propaganda, s tem pa tudi delovanje Komunistične partije Jugoslavije. Razlogov za to odločitev je bilo več, prevladal pa je strah pred boljševistično revolucijo. Ne glede na strogost tedanjih ukrepov - med njimi je bila tudi prepoved zaposlovanja članov komunističnih strank v javnem sektorju - pa je pravna država še vedno ohranila nekaj moči, saj so prizadeti lahko poiskali sodno varstvo (česar za podobne primere po letu 1945 ne bi mogli trditi). Z današnje perspektive, pravi Lovro Šturm v sedem strani dolgi obrazložitvi svojega mnenja, je prepoved KPJ sicer težko objektivno ocenjevati, vendar pa pravna logika tedanjih oblasti, da prepoved delovanje stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, še danes vzdrži kritično presojo. Nasilje seveda nikjer in nikoli ne more biti zakonito, zato bi načeloma lahko prišli do zaključka, da bi bila komunistična partija Jugoslavije - če bi se denimo pojavila danes v Sloveniji - s takšnim nasilnim statutom in programom v nasprotju z demokratično svobodno družbeno ureditvijo in najverjetneje prav tako prepovedana.

 

V čem bi potemtakem lahko argumentirali prve javne pozive k prepovedi delovanja SDS? Ali za tako drastičen ukrep, ki ga, kot rečeno, lahko sprejme le večina na ustavnem sodišču, obstaja zakonita podlaga? Je poseg res nujen? Ali je cilj upravičen (legitimen)? Presoja sodišča v Strasbourgu namreč temelji na kumulativnih pozitivnih odgovorih na vse tri naštete dileme. Bistveno pa je, da imamo pred očmi temeljne demokratične principe, in sicer da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. Ostra retorika še ne pomeni, da nekdo poziva k nasilni spremembi družbenega reda oziroma državne ureditve (kar bi bil najverjetneje povsod dovolj utemeljen razlog za prepoved delovanja neke politične stranke). Morda je za tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot anti-Janša prav tu največja (mentalna) ovira: radi bi se ga znebili za vsako ceno. Njegovi privrženci bodo na to brž dodali, da so ga na prejšnjih volitvah spravili v zapor, na tokratnih pa bi ga onemogočili tako, da bi mu prepovedali stranko ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
16
15.02.2020 23:00
Pokvarjena Milojka je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,212
02/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,375
03/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,436
04/
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,833
05/
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
Jože Dežman
Ogledov: 2,473
06/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,018
07/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,509
08/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,740
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,173
10/
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,333