Komentar

Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča

Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad tretjo in zadnjo etapo privatizacije, kjer se skriva deset milijard evrov. Afera s kreditom iz Republike Srbske bi gladko torpedirala Marjana Šarca, medtem ko Janezu Janši ni bistveno škodovala. Njeno zgodnje lansiranje dokazuje le to, da imajo glavni protagonisti pripravljen cel arzenal orožja, s katerim bodo šli nad državnega sovražnika številka ena. Med njimi je tudi siloviti medijski spin, pravzaprav kar ideja o prepovedi delovanja SDS kot politične stranke.

18.01.2018 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Violeta Tomič   prepoved delovanja stranke   Zakon o političnih strankah   ustavno sodišče   nemška doktrina   EKČP   ESČP

Foto: Mediaspeed

Slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved delovanja neke politične stranke zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

Idejo, ki niti ni tako zelo nova, je pred dnevi bolj mimogrede navrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Da določen del političnega in družbenega establishmenta razmišlja o takšnem ultimativnem ukrepu, ni presenetljivo. Averzija do določenega politika in njegove stranke je očitna, vendar pa za prepoved delovanja politične stranke SDS to nima nobene teže. Prepoved delovanja stranke je namreč tako drastičen ukrep, da se ga večina evropskih držav izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, kjer se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji (vir) - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (vir). Tudi Gábor Vona, voditelj madžarske ekstremno desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske, četudi parlamentarne stranke Jobbik, je doživel sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski (vir) se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bodo previdnim idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) kmalu sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali "uglednih akademikov in razumnikov", potem bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS (ki je, kot bom razložil v nadaljevanju, v tem trenutku brez kakšnih tehtnih argumentov). Obenem pa ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke. Kajti na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov z javno peticijo že zahtevala prepoved ene stranke, namreč Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev. Ker so bili med podpisniki tudi deklarirani liberalci, so se kmalu znašli v zadregi, češ kako je lahko nekdo, ki se razglaša za liberalca, tako netoleranten do političnih strank oziroma svobodnega političnega združevanja, da zahteva prepoved stranke. Poskus prepovedi SNS je torej klavrno propadel, v kasnejših letih pa v Sloveniji ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to seveda mogoče: Zakon o političnih strankah namreč v 17. členu omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke - kar sicer logično pomeni tudi njen izbris iz registra strank - namreč lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor pa ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Z drugimi besedami, slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved njenega delovanja zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

 

O tem je soglasno odločilo naše ustavno sodišče leta 1998 v odločbi Up-301/96 (vir). Takratna sestava (Lovro Šturm, Miroslava Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Janez Snoj, Franc Testen, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič) je bila namreč zelo liberalna, precej bolj kot vse naslednje. Kako bi o tem odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je težko napovedovati, vendar je težko verjeti, da bi kar šest od devetih sodnikov povsem spremenilo uveljavljeno doktrino glede svobodega političnega združevanja in v primeru, ko bi odločali o prepovedi delovanja SDS, glasovalo za takšno prepoved.

 

Ustavna odločba iz leta 1998 pa je zanimiva tudi zaradi izčrpnega pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma (vir), ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča. Ta je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko (Sozialistische Reichspartei, SRP), štiri leta pa še njeno diametralno dvojčico Nemško komunistično stranko (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), torej dve ekstremni politični stranki. Šturm je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob tem izpostavil dejstvo, da sta prav ti dve prepovedi dali nemškemu ustavnemu sodišču "priliko za opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh".

 

In kateri so bili ključni razlogi za prepoved delovanja nacistične oziroma komunistične stranke? Bistvena je doktrina, ki ščiti politične stranke zaradi njihovega posebnega pomena za obstoj demokracije, kar pomeni, da njihova izključitev iz političnega življenja ni mogoča, ko se z legalnimi sredstvi borijo proti posameznim predpisom ali celo proti ustavnim institucijam (!). To, da Janševi privrženci in stranka SDS protestirajo pred sodišči, žalijo sodnike ali govorijo o "krivosodju", ni nelegalno in ostaja znotraj polja dopustnega delovanja, pa če se s tem strinjamo ali ne. Izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja je po doktrini nemškega ustavnega sodišča (ki ji je v celoti sledilo tudi slovensko) torej dopustna šele tedaj, ko hoče takšna stranka, kot pravi profesor Šturm, "omajati temeljne vrednote svobodne demokratične ustavne države". Te pa so, kot vemo, prvenstveno namenjene varstvu človekovega dostojanstva, svobode in enakosti.

 

V odločbi nemškega ustavnega sodišča glede prepovedi delovanja komunistične stranke najdemo misli, ki so danes v vrednostno tako omajani družbi, kakršna je Slovenija, zelo aktualne. Denimo, da je diktatura proletariata, kot jo zagovarja komunistična stranka, nezdružljiva s svobodno demokratično družbeno ureditvijo. Diktatura proletariata je namreč že po definiciji sovražna svobodni demokratični ureditvi, kar izhaja iz vsebinske in strukturne analize marksizma in leninizma: "Te deklarativne opredelitve so izraz načrtovanega ščuvanja z namenom zrušenja in odstranitve ustavnega reda. Njihov namen je, da spodkopljejo zaupanje ljudstva na temeljne vrednote, pri tem je odločujoče, da ne gre za posamezne stranpoti, ampak za sistematično celoto."

 

Slovenske izkušnje s prepovedjo delovanja posameznih političnih strank so pravzaprav sorodne nemškim, četudi je bilo obdobje prepovedi njihovega delovanja pri nas neprimerno daljše. Med leti 1945 in 1989 so bile v socialistični Jugoslaviji de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke. Prvič pa je do takšnega radikalnega ukrepa prišlo leta 1920 v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano, ko je bila prepovedana komunistična propaganda, s tem pa tudi delovanje Komunistične partije Jugoslavije. Razlogov za to odločitev je bilo več, prevladal pa je strah pred boljševistično revolucijo. Ne glede na strogost tedanjih ukrepov - med njimi je bila tudi prepoved zaposlovanja članov komunističnih strank v javnem sektorju - pa je pravna država še vedno ohranila nekaj moči, saj so prizadeti lahko poiskali sodno varstvo (česar za podobne primere po letu 1945 ne bi mogli trditi). Z današnje perspektive, pravi Lovro Šturm v sedem strani dolgi obrazložitvi svojega mnenja, je prepoved KPJ sicer težko objektivno ocenjevati, vendar pa pravna logika tedanjih oblasti, da prepoved delovanje stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, še danes vzdrži kritično presojo. Nasilje seveda nikjer in nikoli ne more biti zakonito, zato bi načeloma lahko prišli do zaključka, da bi bila komunistična partija Jugoslavije - če bi se denimo pojavila danes v Sloveniji - s takšnim nasilnim statutom in programom v nasprotju z demokratično svobodno družbeno ureditvijo in najverjetneje prav tako prepovedana.

 

V čem bi potemtakem lahko argumentirali prve javne pozive k prepovedi delovanja SDS? Ali za tako drastičen ukrep, ki ga, kot rečeno, lahko sprejme le večina na ustavnem sodišču, obstaja zakonita podlaga? Je poseg res nujen? Ali je cilj upravičen (legitimen)? Presoja sodišča v Strasbourgu namreč temelji na kumulativnih pozitivnih odgovorih na vse tri naštete dileme. Bistveno pa je, da imamo pred očmi temeljne demokratične principe, in sicer da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. Ostra retorika še ne pomeni, da nekdo poziva k nasilni spremembi družbenega reda oziroma državne ureditve (kar bi bil najverjetneje povsod dovolj utemeljen razlog za prepoved delovanja neke politične stranke). Morda je za tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot anti-Janša prav tu največja (mentalna) ovira: radi bi se ga znebili za vsako ceno. Njegovi privrženci bodo na to brž dodali, da so ga na prejšnjih volitvah spravili v zapor, na tokratnih pa bi ga onemogočili tako, da bi mu prepovedali stranko ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.304
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.065
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.448
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.013
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.107
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.049
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.245
08/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.705
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.123
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.712