Komentar

Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča

Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad tretjo in zadnjo etapo privatizacije, kjer se skriva deset milijard evrov. Afera s kreditom iz Republike Srbske bi gladko torpedirala Marjana Šarca, medtem ko Janezu Janši ni bistveno škodovala. Njeno zgodnje lansiranje dokazuje le to, da imajo glavni protagonisti pripravljen cel arzenal orožja, s katerim bodo šli nad državnega sovražnika številka ena. Med njimi je tudi siloviti medijski spin, pravzaprav kar ideja o prepovedi delovanja SDS kot politične stranke.

18.01.2018 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Violeta Tomič   prepoved delovanja stranke   Zakon o političnih strankah   ustavno sodišče   nemška doktrina   EKČP   ESČP

Foto: Mediaspeed

Slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved delovanja neke politične stranke zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

Idejo, ki niti ni tako zelo nova, je pred dnevi bolj mimogrede navrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Da določen del političnega in družbenega establishmenta razmišlja o takšnem ultimativnem ukrepu, ni presenetljivo. Averzija do določenega politika in njegove stranke je očitna, vendar pa za prepoved delovanja politične stranke SDS to nima nobene teže. Prepoved delovanja stranke je namreč tako drastičen ukrep, da se ga večina evropskih držav izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, kjer se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji (vir) - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (vir). Tudi Gábor Vona, voditelj madžarske ekstremno desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske, četudi parlamentarne stranke Jobbik, je doživel sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski (vir) se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bodo previdnim idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) kmalu sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali "uglednih akademikov in razumnikov", potem bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS (ki je, kot bom razložil v nadaljevanju, v tem trenutku brez kakšnih tehtnih argumentov). Obenem pa ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke. Kajti na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov z javno peticijo že zahtevala prepoved ene stranke, namreč Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev. Ker so bili med podpisniki tudi deklarirani liberalci, so se kmalu znašli v zadregi, češ kako je lahko nekdo, ki se razglaša za liberalca, tako netoleranten do političnih strank oziroma svobodnega političnega združevanja, da zahteva prepoved stranke. Poskus prepovedi SNS je torej klavrno propadel, v kasnejših letih pa v Sloveniji ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to seveda mogoče: Zakon o političnih strankah namreč v 17. členu omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke - kar sicer logično pomeni tudi njen izbris iz registra strank - namreč lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor pa ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Z drugimi besedami, slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved njenega delovanja zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

 

O tem je soglasno odločilo naše ustavno sodišče leta 1998 v odločbi Up-301/96 (vir). Takratna sestava (Lovro Šturm, Miroslava Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Janez Snoj, Franc Testen, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič) je bila namreč zelo liberalna, precej bolj kot vse naslednje. Kako bi o tem odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je težko napovedovati, vendar je težko verjeti, da bi kar šest od devetih sodnikov povsem spremenilo uveljavljeno doktrino glede svobodega političnega združevanja in v primeru, ko bi odločali o prepovedi delovanja SDS, glasovalo za takšno prepoved.

 

Ustavna odločba iz leta 1998 pa je zanimiva tudi zaradi izčrpnega pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma (vir), ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča. Ta je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko (Sozialistische Reichspartei, SRP), štiri leta pa še njeno diametralno dvojčico Nemško komunistično stranko (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), torej dve ekstremni politični stranki. Šturm je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob tem izpostavil dejstvo, da sta prav ti dve prepovedi dali nemškemu ustavnemu sodišču "priliko za opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh".

 

In kateri so bili ključni razlogi za prepoved delovanja nacistične oziroma komunistične stranke? Bistvena je doktrina, ki ščiti politične stranke zaradi njihovega posebnega pomena za obstoj demokracije, kar pomeni, da njihova izključitev iz političnega življenja ni mogoča, ko se z legalnimi sredstvi borijo proti posameznim predpisom ali celo proti ustavnim institucijam (!). To, da Janševi privrženci in stranka SDS protestirajo pred sodišči, žalijo sodnike ali govorijo o "krivosodju", ni nelegalno in ostaja znotraj polja dopustnega delovanja, pa če se s tem strinjamo ali ne. Izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja je po doktrini nemškega ustavnega sodišča (ki ji je v celoti sledilo tudi slovensko) torej dopustna šele tedaj, ko hoče takšna stranka, kot pravi profesor Šturm, "omajati temeljne vrednote svobodne demokratične ustavne države". Te pa so, kot vemo, prvenstveno namenjene varstvu človekovega dostojanstva, svobode in enakosti.

 

V odločbi nemškega ustavnega sodišča glede prepovedi delovanja komunistične stranke najdemo misli, ki so danes v vrednostno tako omajani družbi, kakršna je Slovenija, zelo aktualne. Denimo, da je diktatura proletariata, kot jo zagovarja komunistična stranka, nezdružljiva s svobodno demokratično družbeno ureditvijo. Diktatura proletariata je namreč že po definiciji sovražna svobodni demokratični ureditvi, kar izhaja iz vsebinske in strukturne analize marksizma in leninizma: "Te deklarativne opredelitve so izraz načrtovanega ščuvanja z namenom zrušenja in odstranitve ustavnega reda. Njihov namen je, da spodkopljejo zaupanje ljudstva na temeljne vrednote, pri tem je odločujoče, da ne gre za posamezne stranpoti, ampak za sistematično celoto."

 

Slovenske izkušnje s prepovedjo delovanja posameznih političnih strank so pravzaprav sorodne nemškim, četudi je bilo obdobje prepovedi njihovega delovanja pri nas neprimerno daljše. Med leti 1945 in 1989 so bile v socialistični Jugoslaviji de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke. Prvič pa je do takšnega radikalnega ukrepa prišlo leta 1920 v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano, ko je bila prepovedana komunistična propaganda, s tem pa tudi delovanje Komunistične partije Jugoslavije. Razlogov za to odločitev je bilo več, prevladal pa je strah pred boljševistično revolucijo. Ne glede na strogost tedanjih ukrepov - med njimi je bila tudi prepoved zaposlovanja članov komunističnih strank v javnem sektorju - pa je pravna država še vedno ohranila nekaj moči, saj so prizadeti lahko poiskali sodno varstvo (česar za podobne primere po letu 1945 ne bi mogli trditi). Z današnje perspektive, pravi Lovro Šturm v sedem strani dolgi obrazložitvi svojega mnenja, je prepoved KPJ sicer težko objektivno ocenjevati, vendar pa pravna logika tedanjih oblasti, da prepoved delovanje stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, še danes vzdrži kritično presojo. Nasilje seveda nikjer in nikoli ne more biti zakonito, zato bi načeloma lahko prišli do zaključka, da bi bila komunistična partija Jugoslavije - če bi se denimo pojavila danes v Sloveniji - s takšnim nasilnim statutom in programom v nasprotju z demokratično svobodno družbeno ureditvijo in najverjetneje prav tako prepovedana.

 

V čem bi potemtakem lahko argumentirali prve javne pozive k prepovedi delovanja SDS? Ali za tako drastičen ukrep, ki ga, kot rečeno, lahko sprejme le večina na ustavnem sodišču, obstaja zakonita podlaga? Je poseg res nujen? Ali je cilj upravičen (legitimen)? Presoja sodišča v Strasbourgu namreč temelji na kumulativnih pozitivnih odgovorih na vse tri naštete dileme. Bistveno pa je, da imamo pred očmi temeljne demokratične principe, in sicer da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. Ostra retorika še ne pomeni, da nekdo poziva k nasilni spremembi družbenega reda oziroma državne ureditve (kar bi bil najverjetneje povsod dovolj utemeljen razlog za prepoved delovanja neke politične stranke). Morda je za tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot anti-Janša prav tu največja (mentalna) ovira: radi bi se ga znebili za vsako ceno. Njegovi privrženci bodo na to brž dodali, da so ga na prejšnjih volitvah spravili v zapor, na tokratnih pa bi ga onemogočili tako, da bi mu prepovedali stranko ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
5
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,971
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,696
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,619
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,440
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,071
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,463
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
08/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,951
09/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 561
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 673