Komentar

“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

20.01.2018 12:03
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   korporacije   Kitajska   Združene države Amerike   Oscar Wilde   Hollywood

Smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence.

Tematika, ki se danes zapostavlja v javnem diskurzu in medijih, je tematika nasilja nad ženskami. Čeprav smo prav danes mnogo bolj kot kdajkoli poprej priča toliko različnim čustvenim izbruhom, ki jih lahko spremljamo po televizijskih zaslonih, medmrežnih portalih in radijskih postajah - pa umanjka v vseh teh površnih in površinskih polemikah uvid v kontekstualizacijo tega disurza, ki na plano bridko vleče ne samo vprašanje odnosa med spoloma, krizo spolne identitete in usmerjenosti, temveč tudi grabežljivost plitkega, homofobnega čenčanja o nečem, kar bi moralo po vseh merilih dobrega okusa ostati in za vedno biti pravica vsakega posameznika do privatnosti in skrite zasebnosti, do torej dostojnega življenjskega habitusa.

 

Da pa se vsa ta čreva visokoletečih feminističnih opazk o branjenju pravic žensk danes tako dobro javno tržijo in marketinško prodajajo na vsakem vogalu in kiosku, pa ni posledica nekega razsvetljenjskega momentuma, ampak mnogo bolj posledica in rezultat vulgarne, nasilne in fokusno usmerjene politične volilne propagande, ki smo ji seveda bili priča globalno gledano vsi po svetu in je potekala med volilno gonjo za predsedniškim stolčkom med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton.

 

Vse kar je izkušenim, psihološko iztirjenim ameriškim marketinškim lutkam še ostalo, je ikoniziranje in seciranje vseh skritih kotičkov pravice do zasebnosti globalnega državljana, ki se mora ne glede na lastno veroizpoved in spolno usmerjenost danes opredeliti in javno izraziti o spolni usmerjenosti, spolnih navadah in manku. Tudi to moramo istočasno vzeti na znanje in skušati kontekstualizirati ta diskurzivni momentum, ker se nahajamo v času vzpona korporativističnega imperija, ki golta še poslednje ostaline državnega aparata in svobodne politične sfere v zdravstvu, politiki, ekonomiji, sociali in kulturi. Mnogo resneje bi se morali začeti ukvarjati z vprašanji privatne lastnine, podkupovanjem vodilnih politikov, razraščanjem in nekaznovanostjo korupcije in večanjem kapitala, usmerjenega v propagando genetike, farmacije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in javnega sporočanja. Ker se javno sporočanje vse bolj prodaja in transformira ter trži v vizualno ter plitko poneumljanje državljanov v vseh državah današnjega globaliziranega sveta, se tako prav v vsakem kotičku tega sveta ljudje po svoje soočajo s problematiko padca javnega, državnega interesa ter korporativizacijo privatne sfere posameznika.

 

O tem je vsekakor potrebno začeti govoriti sedaj, danes, ko imamo še čas, da se kot državljani in člani družbe opredelimo, kakšno prihodnost hočemo za naše otroke ter za nas same in kako zajeziti meje korporativizacije, da se ne bomo tako brezglavo spustili v morebitni suženjski sistem razlaščanja, ki ga kapital vsem zbranim kar dobro že ponuja kot možnost in opcijo - kot eno izmed alternativ torej.

 

V vsej tej zgodbi med spoloma ne gre toliko za vprašanje, kdo s kom v postelji kaj počne, ampak gre za mnogo večje vprašanje prakticiranja teorij, ki bi moralo zahtevati pravico do individualnega dostojanstva, ki si ga zasluži vsako živeče bitje tega sveta, ne glede na spol, status, veroizpoved in politično usmerjenost. Vsakdo ima pravico svobodno izbrati, kakšno življenje hoče živeti, kakšna prepričanja hoče posedovati, istočasno pa ima tudi vso pravico do tega, da brani zasebnost lastnega doma pred vsiljivimi, "smart" tehnološko dizajniranimi gadgeti, ki morda - kdo bi vedel - vsebujejo tudi optične kamere in zvočnike za merjenje ikon, podob, temperature, kemijske zasnove in genetskih tveganj ter zgodovine. Če hočete ali nočete, smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence, pa če boste to kupili ali ne.

 

To so danes mejniki in upi, h katerim teži razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnih naprav. To pa so tudi vprašanja, ki jih je treba zastavljati, postavljati in problemtizirati, ko se v praksi običajnega vsakdana številnih segmentov svetovne populacije - lepi in deli vse možne in nemogoče fotografje, posnetke in osebne podatke po spletu, ki je vedno bil in vedno bo pod nadzorom Amerike pa tudi Rusije, Kitajske in Indije. Zato je tudi potrebno odpirati vprašanja, problematike in dileme po izmenjevanju vsakih podatkov in informacij po medmrežju, ker kot pravi najbolj črni scenarij: Anything you say or do CAN and WILL be used against you in targeted advertisement.

 

Če bi torej danes morali pisati recenzije kulturne umetniške produkcije, bi se vsak izkušen popisovalec tega dogajanja znašel v veliki zadregi. Ne samo, da ne veljajo več koncepti Oscarja Wilda (ki je trdil: Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde), zadeve so postale mnogo bolj nevarne, zapletene in skrajne. Veljajo namreč mnogo bolj krute resničnostne predpostavke družbene realnosti, ki pa so skrite in zavite v vse prej kot zgodbo s srečnim koncem.

 

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

 

Če so potemtakem narodna gledališča res še poslednji ostanki boja in iger med spoloma, ki z naučenimi teksti in zgodovinskim uvidom dramaturških zgodb in metafor vsaj skušajo izobraževati javnost, ki še hodi v gledališča - pa se potem vsak državljan znajde v zadregi ob spremljanju medijev, javne televizije in časopisev. Časopisi so resda še poslednji ostanki nekoč mirne ter prodorne intelektualne refleksije, vendar je tudi pri časopisih postal odvisen način, na katerega jih berete. Forme in oblike člankov - kot tudi vizualne podobe ter oglaševanje - se v na papir tiskanih medijih razlikujejo v primerjavi z digitalnimi formami časopisnih portalov na spletu. Če odprete tipični slovenski časopisni portal na spletu, vas neizbežno presenetijo kratki trailerji, ki obljubljajo najnovejšo produkcijo filmske industrije Hollywooda. Seveda tudi to ni nič takega - vsaka časopisna hiša si mora priskrbeti svoj vir financiranja. Je hollywoodsko flmsko produkcijo in industrijo. Tudi pri tem verjetno različne generacije, starostne skupine in poklicni profili državljanov dilemo razumejo različno.

 

Mlajše generacije verjetno dileme sploh ne opazijo, medtem ko jo starejše razumejo kot modernistično razvojno kaprico, ki potrjuje, da je napredek končno prišel tudi v to državo. Percepcija napredka pa je zagotovo nekaj, kar potrebuje obširnejše znanje, problematiziranje ter kritično razumevanje. Je tisto nekaj, česar v bivši Jugoslaviji desetletja nazaj nismo zmogli dojeti, ne da bi pravočasno uspeli rešiti federativno ureditev bratstva jugoslovanskih narodov.

 

Kako potem se kaj naučiti šele iz Evropske Unije in njene delitvene ekonomije?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137