Komentar

“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

20.01.2018 12:03
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   korporacije   Kitajska   Združene države Amerike   Oscar Wilde   Hollywood

Smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence.

Tematika, ki se danes zapostavlja v javnem diskurzu in medijih, je tematika nasilja nad ženskami. Čeprav smo prav danes mnogo bolj kot kdajkoli poprej priča toliko različnim čustvenim izbruhom, ki jih lahko spremljamo po televizijskih zaslonih, medmrežnih portalih in radijskih postajah - pa umanjka v vseh teh površnih in površinskih polemikah uvid v kontekstualizacijo tega disurza, ki na plano bridko vleče ne samo vprašanje odnosa med spoloma, krizo spolne identitete in usmerjenosti, temveč tudi grabežljivost plitkega, homofobnega čenčanja o nečem, kar bi moralo po vseh merilih dobrega okusa ostati in za vedno biti pravica vsakega posameznika do privatnosti in skrite zasebnosti, do torej dostojnega življenjskega habitusa.

 

Da pa se vsa ta čreva visokoletečih feminističnih opazk o branjenju pravic žensk danes tako dobro javno tržijo in marketinško prodajajo na vsakem vogalu in kiosku, pa ni posledica nekega razsvetljenjskega momentuma, ampak mnogo bolj posledica in rezultat vulgarne, nasilne in fokusno usmerjene politične volilne propagande, ki smo ji seveda bili priča globalno gledano vsi po svetu in je potekala med volilno gonjo za predsedniškim stolčkom med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton.

 

Vse kar je izkušenim, psihološko iztirjenim ameriškim marketinškim lutkam še ostalo, je ikoniziranje in seciranje vseh skritih kotičkov pravice do zasebnosti globalnega državljana, ki se mora ne glede na lastno veroizpoved in spolno usmerjenost danes opredeliti in javno izraziti o spolni usmerjenosti, spolnih navadah in manku. Tudi to moramo istočasno vzeti na znanje in skušati kontekstualizirati ta diskurzivni momentum, ker se nahajamo v času vzpona korporativističnega imperija, ki golta še poslednje ostaline državnega aparata in svobodne politične sfere v zdravstvu, politiki, ekonomiji, sociali in kulturi. Mnogo resneje bi se morali začeti ukvarjati z vprašanji privatne lastnine, podkupovanjem vodilnih politikov, razraščanjem in nekaznovanostjo korupcije in večanjem kapitala, usmerjenega v propagando genetike, farmacije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in javnega sporočanja. Ker se javno sporočanje vse bolj prodaja in transformira ter trži v vizualno ter plitko poneumljanje državljanov v vseh državah današnjega globaliziranega sveta, se tako prav v vsakem kotičku tega sveta ljudje po svoje soočajo s problematiko padca javnega, državnega interesa ter korporativizacijo privatne sfere posameznika.

 

O tem je vsekakor potrebno začeti govoriti sedaj, danes, ko imamo še čas, da se kot državljani in člani družbe opredelimo, kakšno prihodnost hočemo za naše otroke ter za nas same in kako zajeziti meje korporativizacije, da se ne bomo tako brezglavo spustili v morebitni suženjski sistem razlaščanja, ki ga kapital vsem zbranim kar dobro že ponuja kot možnost in opcijo - kot eno izmed alternativ torej.

 

V vsej tej zgodbi med spoloma ne gre toliko za vprašanje, kdo s kom v postelji kaj počne, ampak gre za mnogo večje vprašanje prakticiranja teorij, ki bi moralo zahtevati pravico do individualnega dostojanstva, ki si ga zasluži vsako živeče bitje tega sveta, ne glede na spol, status, veroizpoved in politično usmerjenost. Vsakdo ima pravico svobodno izbrati, kakšno življenje hoče živeti, kakšna prepričanja hoče posedovati, istočasno pa ima tudi vso pravico do tega, da brani zasebnost lastnega doma pred vsiljivimi, "smart" tehnološko dizajniranimi gadgeti, ki morda - kdo bi vedel - vsebujejo tudi optične kamere in zvočnike za merjenje ikon, podob, temperature, kemijske zasnove in genetskih tveganj ter zgodovine. Če hočete ali nočete, smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence, pa če boste to kupili ali ne.

 

To so danes mejniki in upi, h katerim teži razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnih naprav. To pa so tudi vprašanja, ki jih je treba zastavljati, postavljati in problemtizirati, ko se v praksi običajnega vsakdana številnih segmentov svetovne populacije - lepi in deli vse možne in nemogoče fotografje, posnetke in osebne podatke po spletu, ki je vedno bil in vedno bo pod nadzorom Amerike pa tudi Rusije, Kitajske in Indije. Zato je tudi potrebno odpirati vprašanja, problematike in dileme po izmenjevanju vsakih podatkov in informacij po medmrežju, ker kot pravi najbolj črni scenarij: Anything you say or do CAN and WILL be used against you in targeted advertisement.

 

Če bi torej danes morali pisati recenzije kulturne umetniške produkcije, bi se vsak izkušen popisovalec tega dogajanja znašel v veliki zadregi. Ne samo, da ne veljajo več koncepti Oscarja Wilda (ki je trdil: Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde), zadeve so postale mnogo bolj nevarne, zapletene in skrajne. Veljajo namreč mnogo bolj krute resničnostne predpostavke družbene realnosti, ki pa so skrite in zavite v vse prej kot zgodbo s srečnim koncem.

 

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

 

Če so potemtakem narodna gledališča res še poslednji ostanki boja in iger med spoloma, ki z naučenimi teksti in zgodovinskim uvidom dramaturških zgodb in metafor vsaj skušajo izobraževati javnost, ki še hodi v gledališča - pa se potem vsak državljan znajde v zadregi ob spremljanju medijev, javne televizije in časopisev. Časopisi so resda še poslednji ostanki nekoč mirne ter prodorne intelektualne refleksije, vendar je tudi pri časopisih postal odvisen način, na katerega jih berete. Forme in oblike člankov - kot tudi vizualne podobe ter oglaševanje - se v na papir tiskanih medijih razlikujejo v primerjavi z digitalnimi formami časopisnih portalov na spletu. Če odprete tipični slovenski časopisni portal na spletu, vas neizbežno presenetijo kratki trailerji, ki obljubljajo najnovejšo produkcijo filmske industrije Hollywooda. Seveda tudi to ni nič takega - vsaka časopisna hiša si mora priskrbeti svoj vir financiranja. Je hollywoodsko flmsko produkcijo in industrijo. Tudi pri tem verjetno različne generacije, starostne skupine in poklicni profili državljanov dilemo razumejo različno.

 

Mlajše generacije verjetno dileme sploh ne opazijo, medtem ko jo starejše razumejo kot modernistično razvojno kaprico, ki potrjuje, da je napredek končno prišel tudi v to državo. Percepcija napredka pa je zagotovo nekaj, kar potrebuje obširnejše znanje, problematiziranje ter kritično razumevanje. Je tisto nekaj, česar v bivši Jugoslaviji desetletja nazaj nismo zmogli dojeti, ne da bi pravočasno uspeli rešiti federativno ureditev bratstva jugoslovanskih narodov.

 

Kako potem se kaj naučiti šele iz Evropske Unije in njene delitvene ekonomije?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963