Razkrivamo

Pokvarjena Milojka za šefa celjske bolnišnice postavila zdravnika, ki ga bremenijo sumi petih kaznivih dejanj!

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, znana tudi po vzdevku "Pokvarjana Milojka", je kljub resnim pomislekom za vršilca dolžnosti Splošne bolnice Celje imenovala zdravnika Dragana Kovačića, ki ga je poročilo parlamentarne preiskovalne komisije obremenilo suma kaznivih dejanj korupcije, poleg tega pa še štirih drugih kaznivih dejanj. To poročilo, ki ima kar preko 300 strani, portal+ tudi v celoti objavlja (virvir).

21.01.2018 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dragan Kovačić   Milojka Kolar Celarc   Splošna bolnišnica Celje   ministrstvo za zdravje   korupcija   parlamentarna preiskovalna komisija   Darko Zorman   žilne opornice   stenti   UKC Ljubljana

Foto: Sherpa / Novi tednik

Zoper Dragana Kovačića obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, jemanja podkupnine in krivega pričanja oziroma krive izpovedbe.

V nemškem mestecu Hintertupfingen, ki leži v neposredni bližini Bad Sonstwo an der Irgend, v osrčju nemške zvezne dežele Bad Meingarten, je živel zdravnik Max Mustermann. V dolini reke Irgend so ga poznali kot srčnega zdravnika, ki je že marsikoga pozdravil - tudi na cesti - z veliko otroci. Večino časa se je ukvarjal s kardiologijo. Znan pa je bil še po nečem. Zelo rad je imel hitre avtomobile, lepa dekleta in pa - denar. Tega je imel tako zelo rad, da je opravljal svojo obrt na toliko različnih koncih in na obeh bregovih reke Irgend, da so se ljudje spraševali, ali ima njegov dan morda več ur kot njihov, in pa, kdaj bo prišel tisti Sankt-Nimmerleins-Tag, ko bo, bližajoč se Abrahamu, vendarle nekoliko izpregel. Maxovi sokrajani so takole razmišljali: vsega zlata in cekinov, ki si jih je bil nagrabil, človek vendarle ne more odnesti s seboj v Buxtehude. Če bi nekoliko izpregel, mu ne bi nihče zameril. Za vsakega od njih je naredil že kaj dobrega, za nekatere je po potrebi celo čaral.

 

Vendar je bil dr. Max Mustermann druge vrste tiček. Rad se je pogledal v ogledalo in se pogovarjal s svojim odsevom, kadar Irgend ni bila vzvalovana. Še več, tu pa tam je o sebi rad naročil kak članek v lokalnem časopisu, da so ga lahko bolje spoznali tudi sovaščani. Da so si ga lahko tudi oni ogledali bolj od blizu. Na kakšnem ne povsem strogo strokovnem, pa vendarle javnem srečanju, je rad s sovaščani delil ne samo slike svojih otrok in, kot je izgledalo, idilične družine, pač pa tudi starih staršev in drugih prednikov ter sošolcev iz osnovne šole in gimnazije, da so se, razen tistih, ki so se ob teh in onih predstavah topile, cvilile, cepetale in jokale, bolj stabilne že spraševale, če so morda zgrešile in zašle na praznovanje kakšne od njegovih obletnic male ali velike mature.

 

A glej ga zlomka, kljub temu, da je doktorju Maxu kmalu grozil na hrbet pasti že peti križ življenja, še ni imel namena izpreči. Ne, dr. Mustermann je bil ambiciozen možakar, predvsem pa je imel rad, kako se reče, stvari in "stvari" pod kontrolo in se je odločil kandidirati za direktorja bolnišnice v sosednjem Bad Sonstwo and der Irgend. In tako je tistega usodnega dne kardiolog dr. Max Mustermann, sicer tudi podpredsednik Deutsche Gesellschaft für Kardiologie, torej nemškega združenja kardiologov, funkcije, za katero ni bilo v nobeni zvezni deželi nikomur povsem jasno, kako in zakaj jo je dobil, oblekel tagmašni gvant, obul tačrne čevlje ter zakoračil v mesto. A ni se vrnil. Ne tisti dan. Ne tisti teden. Ne tisto leto. Pravzaprav, se nikoli več ni vrnil. Dr. Max Mustermann se je namreč hudo uštel - dobesedno je zagazil v nemško živo blato. Zanj bi bilo bolje, da ne bi bil nikoli zapustil rodne grude v Hintertupfingenu.

 

Kaj je šlo narobe? Predolgo je bil na vasi in je izgubil stik z nemško pedantno realnostjo. Niti v najbolj morastih sanjah si namreč ni znal predstavljati, da ga nemške zvezne oblasti opazujejo. Da so ničkolikokrat opazile njegove nečednosti. Kuverta tu, kuverta tam. Donacija, kot se je reklo, tu, donacija tam. Klobasa od tega, šunka od onega. Zvezne oblasti so ga imele več let pod budnim očesom in zaradi svojih nečednosti se je znašel v preiskavi korupcije v nemškem zdravstvu - v nemškem Reichstagu.

 

Da preiskava poteka je seveda vedel. A je vsakič obrnil časopis brž, ko je v lokalnem Hintertupfingen Allgemeine zagledal svojo sliko. Sliko je sicer, kakopak, rad pogledal. Člankov pa ni bral. Vendar pa tako po skoraj dveh letih ni bil seznanjen z izsledki preiskovalne komisije in z načrti zveznih oblasti, nemške policije in predsednika nemškega združenja kardiologov. Ni vedel, da je v živo nemško blato pravzaprav že zdavnaj zagazil do vratu in da je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bodo pod težo dokazov, klecnila kolena.

 

Ker je Nemčija urejena država in predvsem namenjena Dem Deutschen Volke, torej nemškemu ljudstvu, ne pa nekaj zlikovcem in fičfiričem, in ker je, samo zato, ker imajo deviško-beli plašč, ne morejo izigravati niti profesorji medicine, niti znani vaški zdravniki, so dr. Mustermanna na vratih bolnišnice v Bad Sonstwo an der Irgend pričakali policisti, ki so ga na licu mesta in brez vprašanj vklenili v lisice ter strpali v marico. Kjer ga je že čakal predsednik nemškega združenja kardiologov, in ga, kakopak, v skladu s svojo filozofijo, da v upravnem odboru združenja ne bo toleriral nikogar, nad komer visi najmanjša senca dvoma, nemudoma razrešil s položaja podpredsednika združenja in upravnega odbora Deutsche Gesellschaft für Kardiologie. Dr. Max Mustermann, nič več podpredsednik nemškega združenja kardiologov, se tako nikoli več ni vrnil v rodni Hintertupfingen. Za njim se je zabrisala vsaka sled. Domači so opustili upanje, da ga bodo še kdaj videli. Spomin nanj je prerasel mah.

 

 

***

 

Zgodba z nemškim zdravnikom je seveda izmišljena. V urejeni, moderni, evropski Nemčiji se kaj takega, kar se je zgodilo nedavno na Balkanu, ne bi moglo zgoditi niti v teoriji. Morda bi padlo na pamet le kakšnemu tamkajšnjemu piscu fantastičnih kriminalk iz devetnajstega stoletja. Vendar pa je nekoliko južneje (i tužnije), na Balkanu, možno prav vse. Zato poglejmo zadnji balkanski biser največje katastrofe slovenskega zdravstva, ministrice Milojke Kolar Celarc, med poznavalci, zaradi svojih "dosežkov", znane tudi kot Pokvarjena Milojka, v podzemlju slovenskega zdravstva pa zaradi njene darežljivosti celo pod kodnim imenom Dojka.

 

Dandanes verjetno ni državljana, ki ne bi poznal zgodbe z žilnimi opornicami. Zgodbe, ki smo jo na portalu+ poimenovali po njenem glavnem protagonistu - afera Darko Zorman. Afera, v kateri je s preplačevanjem tega enega samega medicinskega materiala pred zbitjem cen na evropsko raven samo v UKC Ljubljana poniknilo 2,5 milijona naših in vaših evrov - vsako leto. V motorne čolne, jadrnice, vile, delnice Petrola ipd.

 

A ta afera še zdaleč ni končana, saj v manjšem obsegu še vedno poteka v perifernih bolnišnicah, po novem predvsem v SB Novo Mesto, kamor sta se nedavno tega preselila tudi t.i. starosta slovenske intervencijske kardiologije in glavni protagonist afere Darko Zorman, ter po naših informacijah tudi drugi in dobesedno največji slovenski kardiolog. Ministrica za zdravje pa je posegla tudi v vodstvo Splošne bolnišnice Celje, kjer smo sicer na portalu+ konec lanskega leta nekoliko zgrešili napoved - objavili smo namreč informacijo, da je najverjetnejša kandidatka za novo direktorico Barbara Tiselj, članica Cerarjeve SMC in kriminalistka z dodatnimi znanji s področja socialnega varstva.

 

Zgodil se je nepričakovan zasuk, kajti pred desetimi dnevi je Milojka Kolar Celarc podala soglasje k imenovanju Dragana Kovačića za v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje. Svet zavoda SB Celje ga je 15. januarja na to mesto tudi imenoval. Doktor Dragan je sicer tisti zdravnik celjske bolnišnice, ki se je znašel na t.i. "most wanted" listi preiskovalne parlamentarne komisije v zvezi z žilnimi opornicami Jelke Godec. Dragana Kovačića je po naših informacijah zmotilo predvsem to, da je nekdanji direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc prepovedal nabavo zloglasnih žilnih opornic Titan, ki jih po ustaljenih strokovnih smernicah ne uporablja nihče več v normalni in razviti Evropi.

 

Prav te, torej Titan opornice so se v SB Celje in UKC Maribor namreč prodajale za neverjetnih 1.000 evrov še leta po tem, ko so cene ostalih, torej tistih, ki jih po uveljavljenih mednarodnih strokovnih smernicah razumemo kot zlati standard, v UKC Ljubljana padle pod 300 evrov, v Nemčiji pa denimo na borih 60 evrov. Zakaj so celjski in mariborski fantje vztrajali pri takem "poslu" in zakaj jih je zaprtje pipice tako zelo "zmotilo", si lahko odgovorite sami.

 

S Kovačićevim imenovanjem za začasnega šefa celjske bolnišnice je Milojka Kolar Celarc v bistvu zaščitila človeka, proti kateremu je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, v prehodnem poročilu naznanila več sumov morebitnih kaznivih dejanj. Združenje kardiologov Slovenije pa je v okviru Evropskega združenja kardiologov gotovo edino, katerega podpredsednik in član upravnega odbora je zdravnik, proti kateremu je kakšna preiskovalna komisija katerega koli parlamenta članice evropske države spisala podoben tekst v svojih izsledkih, citiramo:

 

"Glede na do sedaj pregledano gradivo in glede na izvedena pričanja posameznih prič pred Preiskovalno komisijo le-ta sprejme naslednji sklep. Skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, organom odkrivanja in pregona pošiljamo obvestilo o naznanitvi morebitnega suma storitve kaznivih dejanj zoper:

 

Dragana Kovačića, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj:

 

 

kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1,

kaznivega dejanja davčne zatajitve po 1. in 2. odstavku 249. člena KZ-1,

kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,

kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1,

kaznivega dejanja krivega pričanja oz. krive izpovedbe po 284. členu KZ-1."

 

 

Sveta Milojka, zavetnica kriminala in korupcije?

 

V Evropski uniji jemljejo delo parlamentarnih preiskovalnih komisij zelo resno. Zdravnika, ki bi ga preiskovalna komisija dobila s prsti v marmeladi in bi organom preiskovanja in pregona naznanila več morebitnih sumov kaznivih dejanj v svojem uradnem poročilu, bi bolnišnica najmanj nemudoma suspendirala in umaknila iz vseh mest kakršnega koli odločanja do razjasnitve dejstev. V Nemčiji bi bil tak zdravnik nemudoma odpuščen, izgubil bi licenco za delo z bolniki in njegova zdravniška kariera bi bila s tem zapečatena.

 

Le na Balkanu lahko ministrica za zdravje za v.d. direktorja bolnišnice imenuje človeka, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija našla s spuščenimi gatami, medtem ko je - kot izhaja iz njenega poročila - brskal do komolcev globoko po marmeladi. Je še kaj dodati?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.418
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.821
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.907
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.987
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.475
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.543
07/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.135
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.049
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.165