Razkrivamo

Pokvarjena Milojka za šefa celjske bolnišnice postavila zdravnika, ki ga bremenijo sumi petih kaznivih dejanj!

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, znana tudi po vzdevku "Pokvarjana Milojka", je kljub resnim pomislekom za vršilca dolžnosti Splošne bolnice Celje imenovala zdravnika Dragana Kovačića, ki ga je poročilo parlamentarne preiskovalne komisije obremenilo suma kaznivih dejanj korupcije, poleg tega pa še štirih drugih kaznivih dejanj. To poročilo, ki ima kar preko 300 strani, portal+ tudi v celoti objavlja (virvir).

21.01.2018 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dragan Kovačić   Milojka Kolar Celarc   Splošna bolnišnica Celje   ministrstvo za zdravje   korupcija   parlamentarna preiskovalna komisija   Darko Zorman   žilne opornice   stenti   UKC Ljubljana

Foto: Sherpa / Novi tednik

Zoper Dragana Kovačića obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, jemanja podkupnine in krivega pričanja oziroma krive izpovedbe.

V nemškem mestecu Hintertupfingen, ki leži v neposredni bližini Bad Sonstwo an der Irgend, v osrčju nemške zvezne dežele Bad Meingarten, je živel zdravnik Max Mustermann. V dolini reke Irgend so ga poznali kot srčnega zdravnika, ki je že marsikoga pozdravil - tudi na cesti - z veliko otroci. Večino časa se je ukvarjal s kardiologijo. Znan pa je bil še po nečem. Zelo rad je imel hitre avtomobile, lepa dekleta in pa - denar. Tega je imel tako zelo rad, da je opravljal svojo obrt na toliko različnih koncih in na obeh bregovih reke Irgend, da so se ljudje spraševali, ali ima njegov dan morda več ur kot njihov, in pa, kdaj bo prišel tisti Sankt-Nimmerleins-Tag, ko bo, bližajoč se Abrahamu, vendarle nekoliko izpregel. Maxovi sokrajani so takole razmišljali: vsega zlata in cekinov, ki si jih je bil nagrabil, človek vendarle ne more odnesti s seboj v Buxtehude. Če bi nekoliko izpregel, mu ne bi nihče zameril. Za vsakega od njih je naredil že kaj dobrega, za nekatere je po potrebi celo čaral.

 

Vendar je bil dr. Max Mustermann druge vrste tiček. Rad se je pogledal v ogledalo in se pogovarjal s svojim odsevom, kadar Irgend ni bila vzvalovana. Še več, tu pa tam je o sebi rad naročil kak članek v lokalnem časopisu, da so ga lahko bolje spoznali tudi sovaščani. Da so si ga lahko tudi oni ogledali bolj od blizu. Na kakšnem ne povsem strogo strokovnem, pa vendarle javnem srečanju, je rad s sovaščani delil ne samo slike svojih otrok in, kot je izgledalo, idilične družine, pač pa tudi starih staršev in drugih prednikov ter sošolcev iz osnovne šole in gimnazije, da so se, razen tistih, ki so se ob teh in onih predstavah topile, cvilile, cepetale in jokale, bolj stabilne že spraševale, če so morda zgrešile in zašle na praznovanje kakšne od njegovih obletnic male ali velike mature.

 

A glej ga zlomka, kljub temu, da je doktorju Maxu kmalu grozil na hrbet pasti že peti križ življenja, še ni imel namena izpreči. Ne, dr. Mustermann je bil ambiciozen možakar, predvsem pa je imel rad, kako se reče, stvari in "stvari" pod kontrolo in se je odločil kandidirati za direktorja bolnišnice v sosednjem Bad Sonstwo and der Irgend. In tako je tistega usodnega dne kardiolog dr. Max Mustermann, sicer tudi podpredsednik Deutsche Gesellschaft für Kardiologie, torej nemškega združenja kardiologov, funkcije, za katero ni bilo v nobeni zvezni deželi nikomur povsem jasno, kako in zakaj jo je dobil, oblekel tagmašni gvant, obul tačrne čevlje ter zakoračil v mesto. A ni se vrnil. Ne tisti dan. Ne tisti teden. Ne tisto leto. Pravzaprav, se nikoli več ni vrnil. Dr. Max Mustermann se je namreč hudo uštel - dobesedno je zagazil v nemško živo blato. Zanj bi bilo bolje, da ne bi bil nikoli zapustil rodne grude v Hintertupfingenu.

 

Kaj je šlo narobe? Predolgo je bil na vasi in je izgubil stik z nemško pedantno realnostjo. Niti v najbolj morastih sanjah si namreč ni znal predstavljati, da ga nemške zvezne oblasti opazujejo. Da so ničkolikokrat opazile njegove nečednosti. Kuverta tu, kuverta tam. Donacija, kot se je reklo, tu, donacija tam. Klobasa od tega, šunka od onega. Zvezne oblasti so ga imele več let pod budnim očesom in zaradi svojih nečednosti se je znašel v preiskavi korupcije v nemškem zdravstvu - v nemškem Reichstagu.

 

Da preiskava poteka je seveda vedel. A je vsakič obrnil časopis brž, ko je v lokalnem Hintertupfingen Allgemeine zagledal svojo sliko. Sliko je sicer, kakopak, rad pogledal. Člankov pa ni bral. Vendar pa tako po skoraj dveh letih ni bil seznanjen z izsledki preiskovalne komisije in z načrti zveznih oblasti, nemške policije in predsednika nemškega združenja kardiologov. Ni vedel, da je v živo nemško blato pravzaprav že zdavnaj zagazil do vratu in da je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bodo pod težo dokazov, klecnila kolena.

 

Ker je Nemčija urejena država in predvsem namenjena Dem Deutschen Volke, torej nemškemu ljudstvu, ne pa nekaj zlikovcem in fičfiričem, in ker je, samo zato, ker imajo deviško-beli plašč, ne morejo izigravati niti profesorji medicine, niti znani vaški zdravniki, so dr. Mustermanna na vratih bolnišnice v Bad Sonstwo an der Irgend pričakali policisti, ki so ga na licu mesta in brez vprašanj vklenili v lisice ter strpali v marico. Kjer ga je že čakal predsednik nemškega združenja kardiologov, in ga, kakopak, v skladu s svojo filozofijo, da v upravnem odboru združenja ne bo toleriral nikogar, nad komer visi najmanjša senca dvoma, nemudoma razrešil s položaja podpredsednika združenja in upravnega odbora Deutsche Gesellschaft für Kardiologie. Dr. Max Mustermann, nič več podpredsednik nemškega združenja kardiologov, se tako nikoli več ni vrnil v rodni Hintertupfingen. Za njim se je zabrisala vsaka sled. Domači so opustili upanje, da ga bodo še kdaj videli. Spomin nanj je prerasel mah.

 

 

***

 

Zgodba z nemškim zdravnikom je seveda izmišljena. V urejeni, moderni, evropski Nemčiji se kaj takega, kar se je zgodilo nedavno na Balkanu, ne bi moglo zgoditi niti v teoriji. Morda bi padlo na pamet le kakšnemu tamkajšnjemu piscu fantastičnih kriminalk iz devetnajstega stoletja. Vendar pa je nekoliko južneje (i tužnije), na Balkanu, možno prav vse. Zato poglejmo zadnji balkanski biser največje katastrofe slovenskega zdravstva, ministrice Milojke Kolar Celarc, med poznavalci, zaradi svojih "dosežkov", znane tudi kot Pokvarjena Milojka, v podzemlju slovenskega zdravstva pa zaradi njene darežljivosti celo pod kodnim imenom Dojka.

 

Dandanes verjetno ni državljana, ki ne bi poznal zgodbe z žilnimi opornicami. Zgodbe, ki smo jo na portalu+ poimenovali po njenem glavnem protagonistu - afera Darko Zorman. Afera, v kateri je s preplačevanjem tega enega samega medicinskega materiala pred zbitjem cen na evropsko raven samo v UKC Ljubljana poniknilo 2,5 milijona naših in vaših evrov - vsako leto. V motorne čolne, jadrnice, vile, delnice Petrola ipd.

 

A ta afera še zdaleč ni končana, saj v manjšem obsegu še vedno poteka v perifernih bolnišnicah, po novem predvsem v SB Novo Mesto, kamor sta se nedavno tega preselila tudi t.i. starosta slovenske intervencijske kardiologije in glavni protagonist afere Darko Zorman, ter po naših informacijah tudi drugi in dobesedno največji slovenski kardiolog. Ministrica za zdravje pa je posegla tudi v vodstvo Splošne bolnišnice Celje, kjer smo sicer na portalu+ konec lanskega leta nekoliko zgrešili napoved - objavili smo namreč informacijo, da je najverjetnejša kandidatka za novo direktorico Barbara Tiselj, članica Cerarjeve SMC in kriminalistka z dodatnimi znanji s področja socialnega varstva.

 

Zgodil se je nepričakovan zasuk, kajti pred desetimi dnevi je Milojka Kolar Celarc podala soglasje k imenovanju Dragana Kovačića za v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje. Svet zavoda SB Celje ga je 15. januarja na to mesto tudi imenoval. Doktor Dragan je sicer tisti zdravnik celjske bolnišnice, ki se je znašel na t.i. "most wanted" listi preiskovalne parlamentarne komisije v zvezi z žilnimi opornicami Jelke Godec. Dragana Kovačića je po naših informacijah zmotilo predvsem to, da je nekdanji direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc prepovedal nabavo zloglasnih žilnih opornic Titan, ki jih po ustaljenih strokovnih smernicah ne uporablja nihče več v normalni in razviti Evropi.

 

Prav te, torej Titan opornice so se v SB Celje in UKC Maribor namreč prodajale za neverjetnih 1.000 evrov še leta po tem, ko so cene ostalih, torej tistih, ki jih po uveljavljenih mednarodnih strokovnih smernicah razumemo kot zlati standard, v UKC Ljubljana padle pod 300 evrov, v Nemčiji pa denimo na borih 60 evrov. Zakaj so celjski in mariborski fantje vztrajali pri takem "poslu" in zakaj jih je zaprtje pipice tako zelo "zmotilo", si lahko odgovorite sami.

 

S Kovačićevim imenovanjem za začasnega šefa celjske bolnišnice je Milojka Kolar Celarc v bistvu zaščitila človeka, proti kateremu je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, v prehodnem poročilu naznanila več sumov morebitnih kaznivih dejanj. Združenje kardiologov Slovenije pa je v okviru Evropskega združenja kardiologov gotovo edino, katerega podpredsednik in član upravnega odbora je zdravnik, proti kateremu je kakšna preiskovalna komisija katerega koli parlamenta članice evropske države spisala podoben tekst v svojih izsledkih, citiramo:

 

"Glede na do sedaj pregledano gradivo in glede na izvedena pričanja posameznih prič pred Preiskovalno komisijo le-ta sprejme naslednji sklep. Skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, organom odkrivanja in pregona pošiljamo obvestilo o naznanitvi morebitnega suma storitve kaznivih dejanj zoper:

 

Dragana Kovačića, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj:

 

 

kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1,

kaznivega dejanja davčne zatajitve po 1. in 2. odstavku 249. člena KZ-1,

kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,

kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1,

kaznivega dejanja krivega pričanja oz. krive izpovedbe po 284. členu KZ-1."

 

 

Sveta Milojka, zavetnica kriminala in korupcije?

 

V Evropski uniji jemljejo delo parlamentarnih preiskovalnih komisij zelo resno. Zdravnika, ki bi ga preiskovalna komisija dobila s prsti v marmeladi in bi organom preiskovanja in pregona naznanila več morebitnih sumov kaznivih dejanj v svojem uradnem poročilu, bi bolnišnica najmanj nemudoma suspendirala in umaknila iz vseh mest kakršnega koli odločanja do razjasnitve dejstev. V Nemčiji bi bil tak zdravnik nemudoma odpuščen, izgubil bi licenco za delo z bolniki in njegova zdravniška kariera bi bila s tem zapečatena.

 

Le na Balkanu lahko ministrica za zdravje za v.d. direktorja bolnišnice imenuje človeka, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija našla s spuščenimi gatami, medtem ko je - kot izhaja iz njenega poročila - brskal do komolcev globoko po marmeladi. Je še kaj dodati?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.556
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.607
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.622
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.198
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.095
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.836
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.478
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.015
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.866