Razkrivamo

Pokvarjena Milojka za šefa celjske bolnišnice postavila zdravnika, ki ga bremenijo sumi petih kaznivih dejanj!

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, znana tudi po vzdevku "Pokvarjana Milojka", je kljub resnim pomislekom za vršilca dolžnosti Splošne bolnice Celje imenovala zdravnika Dragana Kovačića, ki ga je poročilo parlamentarne preiskovalne komisije obremenilo suma kaznivih dejanj korupcije, poleg tega pa še štirih drugih kaznivih dejanj. To poročilo, ki ima kar preko 300 strani, portal+ tudi v celoti objavlja (virvir).

21.01.2018 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dragan Kovačić   Milojka Kolar Celarc   Splošna bolnišnica Celje   ministrstvo za zdravje   korupcija   parlamentarna preiskovalna komisija   Darko Zorman   žilne opornice   stenti   UKC Ljubljana

Foto: Sherpa / Novi tednik

Zoper Dragana Kovačića obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, jemanja podkupnine in krivega pričanja oziroma krive izpovedbe.

V nemškem mestecu Hintertupfingen, ki leži v neposredni bližini Bad Sonstwo an der Irgend, v osrčju nemške zvezne dežele Bad Meingarten, je živel zdravnik Max Mustermann. V dolini reke Irgend so ga poznali kot srčnega zdravnika, ki je že marsikoga pozdravil - tudi na cesti - z veliko otroci. Večino časa se je ukvarjal s kardiologijo. Znan pa je bil še po nečem. Zelo rad je imel hitre avtomobile, lepa dekleta in pa - denar. Tega je imel tako zelo rad, da je opravljal svojo obrt na toliko različnih koncih in na obeh bregovih reke Irgend, da so se ljudje spraševali, ali ima njegov dan morda več ur kot njihov, in pa, kdaj bo prišel tisti Sankt-Nimmerleins-Tag, ko bo, bližajoč se Abrahamu, vendarle nekoliko izpregel. Maxovi sokrajani so takole razmišljali: vsega zlata in cekinov, ki si jih je bil nagrabil, človek vendarle ne more odnesti s seboj v Buxtehude. Če bi nekoliko izpregel, mu ne bi nihče zameril. Za vsakega od njih je naredil že kaj dobrega, za nekatere je po potrebi celo čaral.

 

Vendar je bil dr. Max Mustermann druge vrste tiček. Rad se je pogledal v ogledalo in se pogovarjal s svojim odsevom, kadar Irgend ni bila vzvalovana. Še več, tu pa tam je o sebi rad naročil kak članek v lokalnem časopisu, da so ga lahko bolje spoznali tudi sovaščani. Da so si ga lahko tudi oni ogledali bolj od blizu. Na kakšnem ne povsem strogo strokovnem, pa vendarle javnem srečanju, je rad s sovaščani delil ne samo slike svojih otrok in, kot je izgledalo, idilične družine, pač pa tudi starih staršev in drugih prednikov ter sošolcev iz osnovne šole in gimnazije, da so se, razen tistih, ki so se ob teh in onih predstavah topile, cvilile, cepetale in jokale, bolj stabilne že spraševale, če so morda zgrešile in zašle na praznovanje kakšne od njegovih obletnic male ali velike mature.

 

A glej ga zlomka, kljub temu, da je doktorju Maxu kmalu grozil na hrbet pasti že peti križ življenja, še ni imel namena izpreči. Ne, dr. Mustermann je bil ambiciozen možakar, predvsem pa je imel rad, kako se reče, stvari in "stvari" pod kontrolo in se je odločil kandidirati za direktorja bolnišnice v sosednjem Bad Sonstwo and der Irgend. In tako je tistega usodnega dne kardiolog dr. Max Mustermann, sicer tudi podpredsednik Deutsche Gesellschaft für Kardiologie, torej nemškega združenja kardiologov, funkcije, za katero ni bilo v nobeni zvezni deželi nikomur povsem jasno, kako in zakaj jo je dobil, oblekel tagmašni gvant, obul tačrne čevlje ter zakoračil v mesto. A ni se vrnil. Ne tisti dan. Ne tisti teden. Ne tisto leto. Pravzaprav, se nikoli več ni vrnil. Dr. Max Mustermann se je namreč hudo uštel - dobesedno je zagazil v nemško živo blato. Zanj bi bilo bolje, da ne bi bil nikoli zapustil rodne grude v Hintertupfingenu.

 

Kaj je šlo narobe? Predolgo je bil na vasi in je izgubil stik z nemško pedantno realnostjo. Niti v najbolj morastih sanjah si namreč ni znal predstavljati, da ga nemške zvezne oblasti opazujejo. Da so ničkolikokrat opazile njegove nečednosti. Kuverta tu, kuverta tam. Donacija, kot se je reklo, tu, donacija tam. Klobasa od tega, šunka od onega. Zvezne oblasti so ga imele več let pod budnim očesom in zaradi svojih nečednosti se je znašel v preiskavi korupcije v nemškem zdravstvu - v nemškem Reichstagu.

 

Da preiskava poteka je seveda vedel. A je vsakič obrnil časopis brž, ko je v lokalnem Hintertupfingen Allgemeine zagledal svojo sliko. Sliko je sicer, kakopak, rad pogledal. Člankov pa ni bral. Vendar pa tako po skoraj dveh letih ni bil seznanjen z izsledki preiskovalne komisije in z načrti zveznih oblasti, nemške policije in predsednika nemškega združenja kardiologov. Ni vedel, da je v živo nemško blato pravzaprav že zdavnaj zagazil do vratu in da je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bodo pod težo dokazov, klecnila kolena.

 

Ker je Nemčija urejena država in predvsem namenjena Dem Deutschen Volke, torej nemškemu ljudstvu, ne pa nekaj zlikovcem in fičfiričem, in ker je, samo zato, ker imajo deviško-beli plašč, ne morejo izigravati niti profesorji medicine, niti znani vaški zdravniki, so dr. Mustermanna na vratih bolnišnice v Bad Sonstwo an der Irgend pričakali policisti, ki so ga na licu mesta in brez vprašanj vklenili v lisice ter strpali v marico. Kjer ga je že čakal predsednik nemškega združenja kardiologov, in ga, kakopak, v skladu s svojo filozofijo, da v upravnem odboru združenja ne bo toleriral nikogar, nad komer visi najmanjša senca dvoma, nemudoma razrešil s položaja podpredsednika združenja in upravnega odbora Deutsche Gesellschaft für Kardiologie. Dr. Max Mustermann, nič več podpredsednik nemškega združenja kardiologov, se tako nikoli več ni vrnil v rodni Hintertupfingen. Za njim se je zabrisala vsaka sled. Domači so opustili upanje, da ga bodo še kdaj videli. Spomin nanj je prerasel mah.

 

 

***

 

Zgodba z nemškim zdravnikom je seveda izmišljena. V urejeni, moderni, evropski Nemčiji se kaj takega, kar se je zgodilo nedavno na Balkanu, ne bi moglo zgoditi niti v teoriji. Morda bi padlo na pamet le kakšnemu tamkajšnjemu piscu fantastičnih kriminalk iz devetnajstega stoletja. Vendar pa je nekoliko južneje (i tužnije), na Balkanu, možno prav vse. Zato poglejmo zadnji balkanski biser največje katastrofe slovenskega zdravstva, ministrice Milojke Kolar Celarc, med poznavalci, zaradi svojih "dosežkov", znane tudi kot Pokvarjena Milojka, v podzemlju slovenskega zdravstva pa zaradi njene darežljivosti celo pod kodnim imenom Dojka.

 

Dandanes verjetno ni državljana, ki ne bi poznal zgodbe z žilnimi opornicami. Zgodbe, ki smo jo na portalu+ poimenovali po njenem glavnem protagonistu - afera Darko Zorman. Afera, v kateri je s preplačevanjem tega enega samega medicinskega materiala pred zbitjem cen na evropsko raven samo v UKC Ljubljana poniknilo 2,5 milijona naših in vaših evrov - vsako leto. V motorne čolne, jadrnice, vile, delnice Petrola ipd.

 

A ta afera še zdaleč ni končana, saj v manjšem obsegu še vedno poteka v perifernih bolnišnicah, po novem predvsem v SB Novo Mesto, kamor sta se nedavno tega preselila tudi t.i. starosta slovenske intervencijske kardiologije in glavni protagonist afere Darko Zorman, ter po naših informacijah tudi drugi in dobesedno največji slovenski kardiolog. Ministrica za zdravje pa je posegla tudi v vodstvo Splošne bolnišnice Celje, kjer smo sicer na portalu+ konec lanskega leta nekoliko zgrešili napoved - objavili smo namreč informacijo, da je najverjetnejša kandidatka za novo direktorico Barbara Tiselj, članica Cerarjeve SMC in kriminalistka z dodatnimi znanji s področja socialnega varstva.

 

Zgodil se je nepričakovan zasuk, kajti pred desetimi dnevi je Milojka Kolar Celarc podala soglasje k imenovanju Dragana Kovačića za v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje. Svet zavoda SB Celje ga je 15. januarja na to mesto tudi imenoval. Doktor Dragan je sicer tisti zdravnik celjske bolnišnice, ki se je znašel na t.i. "most wanted" listi preiskovalne parlamentarne komisije v zvezi z žilnimi opornicami Jelke Godec. Dragana Kovačića je po naših informacijah zmotilo predvsem to, da je nekdanji direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc prepovedal nabavo zloglasnih žilnih opornic Titan, ki jih po ustaljenih strokovnih smernicah ne uporablja nihče več v normalni in razviti Evropi.

 

Prav te, torej Titan opornice so se v SB Celje in UKC Maribor namreč prodajale za neverjetnih 1.000 evrov še leta po tem, ko so cene ostalih, torej tistih, ki jih po uveljavljenih mednarodnih strokovnih smernicah razumemo kot zlati standard, v UKC Ljubljana padle pod 300 evrov, v Nemčiji pa denimo na borih 60 evrov. Zakaj so celjski in mariborski fantje vztrajali pri takem "poslu" in zakaj jih je zaprtje pipice tako zelo "zmotilo", si lahko odgovorite sami.

 

S Kovačićevim imenovanjem za začasnega šefa celjske bolnišnice je Milojka Kolar Celarc v bistvu zaščitila človeka, proti kateremu je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, v prehodnem poročilu naznanila več sumov morebitnih kaznivih dejanj. Združenje kardiologov Slovenije pa je v okviru Evropskega združenja kardiologov gotovo edino, katerega podpredsednik in član upravnega odbora je zdravnik, proti kateremu je kakšna preiskovalna komisija katerega koli parlamenta članice evropske države spisala podoben tekst v svojih izsledkih, citiramo:

 

"Glede na do sedaj pregledano gradivo in glede na izvedena pričanja posameznih prič pred Preiskovalno komisijo le-ta sprejme naslednji sklep. Skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, organom odkrivanja in pregona pošiljamo obvestilo o naznanitvi morebitnega suma storitve kaznivih dejanj zoper:

 

Dragana Kovačića, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj:

 

 

kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1,

kaznivega dejanja davčne zatajitve po 1. in 2. odstavku 249. člena KZ-1,

kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,

kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1,

kaznivega dejanja krivega pričanja oz. krive izpovedbe po 284. členu KZ-1."

 

 

Sveta Milojka, zavetnica kriminala in korupcije?

 

V Evropski uniji jemljejo delo parlamentarnih preiskovalnih komisij zelo resno. Zdravnika, ki bi ga preiskovalna komisija dobila s prsti v marmeladi in bi organom preiskovanja in pregona naznanila več morebitnih sumov kaznivih dejanj v svojem uradnem poročilu, bi bolnišnica najmanj nemudoma suspendirala in umaknila iz vseh mest kakršnega koli odločanja do razjasnitve dejstev. V Nemčiji bi bil tak zdravnik nemudoma odpuščen, izgubil bi licenco za delo z bolniki in njegova zdravniška kariera bi bila s tem zapečatena.

 

Le na Balkanu lahko ministrica za zdravje za v.d. direktorja bolnišnice imenuje človeka, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija našla s spuščenimi gatami, medtem ko je - kot izhaja iz njenega poročila - brskal do komolcev globoko po marmeladi. Je še kaj dodati?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.758
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.809
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.811
04/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.403
05/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.064
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.140
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 697
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 812
09/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.794
10/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.141