Razkrivamo

Pokvarjena Milojka za šefa celjske bolnišnice postavila zdravnika, ki ga bremenijo sumi petih kaznivih dejanj!

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, znana tudi po vzdevku "Pokvarjana Milojka", je kljub resnim pomislekom za vršilca dolžnosti Splošne bolnice Celje imenovala zdravnika Dragana Kovačića, ki ga je poročilo parlamentarne preiskovalne komisije obremenilo suma kaznivih dejanj korupcije, poleg tega pa še štirih drugih kaznivih dejanj. To poročilo, ki ima kar preko 300 strani, portal+ tudi v celoti objavlja (virvir).

21.01.2018 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dragan Kovačić   Milojka Kolar Celarc   Splošna bolnišnica Celje   ministrstvo za zdravje   korupcija   parlamentarna preiskovalna komisija   Darko Zorman   žilne opornice   stenti   UKC Ljubljana

Foto: Sherpa / Novi tednik

Zoper Dragana Kovačića obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, jemanja podkupnine in krivega pričanja oziroma krive izpovedbe.

V nemškem mestecu Hintertupfingen, ki leži v neposredni bližini Bad Sonstwo an der Irgend, v osrčju nemške zvezne dežele Bad Meingarten, je živel zdravnik Max Mustermann. V dolini reke Irgend so ga poznali kot srčnega zdravnika, ki je že marsikoga pozdravil - tudi na cesti - z veliko otroci. Večino časa se je ukvarjal s kardiologijo. Znan pa je bil še po nečem. Zelo rad je imel hitre avtomobile, lepa dekleta in pa - denar. Tega je imel tako zelo rad, da je opravljal svojo obrt na toliko različnih koncih in na obeh bregovih reke Irgend, da so se ljudje spraševali, ali ima njegov dan morda več ur kot njihov, in pa, kdaj bo prišel tisti Sankt-Nimmerleins-Tag, ko bo, bližajoč se Abrahamu, vendarle nekoliko izpregel. Maxovi sokrajani so takole razmišljali: vsega zlata in cekinov, ki si jih je bil nagrabil, človek vendarle ne more odnesti s seboj v Buxtehude. Če bi nekoliko izpregel, mu ne bi nihče zameril. Za vsakega od njih je naredil že kaj dobrega, za nekatere je po potrebi celo čaral.

 

Vendar je bil dr. Max Mustermann druge vrste tiček. Rad se je pogledal v ogledalo in se pogovarjal s svojim odsevom, kadar Irgend ni bila vzvalovana. Še več, tu pa tam je o sebi rad naročil kak članek v lokalnem časopisu, da so ga lahko bolje spoznali tudi sovaščani. Da so si ga lahko tudi oni ogledali bolj od blizu. Na kakšnem ne povsem strogo strokovnem, pa vendarle javnem srečanju, je rad s sovaščani delil ne samo slike svojih otrok in, kot je izgledalo, idilične družine, pač pa tudi starih staršev in drugih prednikov ter sošolcev iz osnovne šole in gimnazije, da so se, razen tistih, ki so se ob teh in onih predstavah topile, cvilile, cepetale in jokale, bolj stabilne že spraševale, če so morda zgrešile in zašle na praznovanje kakšne od njegovih obletnic male ali velike mature.

 

A glej ga zlomka, kljub temu, da je doktorju Maxu kmalu grozil na hrbet pasti že peti križ življenja, še ni imel namena izpreči. Ne, dr. Mustermann je bil ambiciozen možakar, predvsem pa je imel rad, kako se reče, stvari in "stvari" pod kontrolo in se je odločil kandidirati za direktorja bolnišnice v sosednjem Bad Sonstwo and der Irgend. In tako je tistega usodnega dne kardiolog dr. Max Mustermann, sicer tudi podpredsednik Deutsche Gesellschaft für Kardiologie, torej nemškega združenja kardiologov, funkcije, za katero ni bilo v nobeni zvezni deželi nikomur povsem jasno, kako in zakaj jo je dobil, oblekel tagmašni gvant, obul tačrne čevlje ter zakoračil v mesto. A ni se vrnil. Ne tisti dan. Ne tisti teden. Ne tisto leto. Pravzaprav, se nikoli več ni vrnil. Dr. Max Mustermann se je namreč hudo uštel - dobesedno je zagazil v nemško živo blato. Zanj bi bilo bolje, da ne bi bil nikoli zapustil rodne grude v Hintertupfingenu.

 

Kaj je šlo narobe? Predolgo je bil na vasi in je izgubil stik z nemško pedantno realnostjo. Niti v najbolj morastih sanjah si namreč ni znal predstavljati, da ga nemške zvezne oblasti opazujejo. Da so ničkolikokrat opazile njegove nečednosti. Kuverta tu, kuverta tam. Donacija, kot se je reklo, tu, donacija tam. Klobasa od tega, šunka od onega. Zvezne oblasti so ga imele več let pod budnim očesom in zaradi svojih nečednosti se je znašel v preiskavi korupcije v nemškem zdravstvu - v nemškem Reichstagu.

 

Da preiskava poteka je seveda vedel. A je vsakič obrnil časopis brž, ko je v lokalnem Hintertupfingen Allgemeine zagledal svojo sliko. Sliko je sicer, kakopak, rad pogledal. Člankov pa ni bral. Vendar pa tako po skoraj dveh letih ni bil seznanjen z izsledki preiskovalne komisije in z načrti zveznih oblasti, nemške policije in predsednika nemškega združenja kardiologov. Ni vedel, da je v živo nemško blato pravzaprav že zdavnaj zagazil do vratu in da je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bodo pod težo dokazov, klecnila kolena.

 

Ker je Nemčija urejena država in predvsem namenjena Dem Deutschen Volke, torej nemškemu ljudstvu, ne pa nekaj zlikovcem in fičfiričem, in ker je, samo zato, ker imajo deviško-beli plašč, ne morejo izigravati niti profesorji medicine, niti znani vaški zdravniki, so dr. Mustermanna na vratih bolnišnice v Bad Sonstwo an der Irgend pričakali policisti, ki so ga na licu mesta in brez vprašanj vklenili v lisice ter strpali v marico. Kjer ga je že čakal predsednik nemškega združenja kardiologov, in ga, kakopak, v skladu s svojo filozofijo, da v upravnem odboru združenja ne bo toleriral nikogar, nad komer visi najmanjša senca dvoma, nemudoma razrešil s položaja podpredsednika združenja in upravnega odbora Deutsche Gesellschaft für Kardiologie. Dr. Max Mustermann, nič več podpredsednik nemškega združenja kardiologov, se tako nikoli več ni vrnil v rodni Hintertupfingen. Za njim se je zabrisala vsaka sled. Domači so opustili upanje, da ga bodo še kdaj videli. Spomin nanj je prerasel mah.

 

 

***

 

Zgodba z nemškim zdravnikom je seveda izmišljena. V urejeni, moderni, evropski Nemčiji se kaj takega, kar se je zgodilo nedavno na Balkanu, ne bi moglo zgoditi niti v teoriji. Morda bi padlo na pamet le kakšnemu tamkajšnjemu piscu fantastičnih kriminalk iz devetnajstega stoletja. Vendar pa je nekoliko južneje (i tužnije), na Balkanu, možno prav vse. Zato poglejmo zadnji balkanski biser največje katastrofe slovenskega zdravstva, ministrice Milojke Kolar Celarc, med poznavalci, zaradi svojih "dosežkov", znane tudi kot Pokvarjena Milojka, v podzemlju slovenskega zdravstva pa zaradi njene darežljivosti celo pod kodnim imenom Dojka.

 

Dandanes verjetno ni državljana, ki ne bi poznal zgodbe z žilnimi opornicami. Zgodbe, ki smo jo na portalu+ poimenovali po njenem glavnem protagonistu - afera Darko Zorman. Afera, v kateri je s preplačevanjem tega enega samega medicinskega materiala pred zbitjem cen na evropsko raven samo v UKC Ljubljana poniknilo 2,5 milijona naših in vaših evrov - vsako leto. V motorne čolne, jadrnice, vile, delnice Petrola ipd.

 

A ta afera še zdaleč ni končana, saj v manjšem obsegu še vedno poteka v perifernih bolnišnicah, po novem predvsem v SB Novo Mesto, kamor sta se nedavno tega preselila tudi t.i. starosta slovenske intervencijske kardiologije in glavni protagonist afere Darko Zorman, ter po naših informacijah tudi drugi in dobesedno največji slovenski kardiolog. Ministrica za zdravje pa je posegla tudi v vodstvo Splošne bolnišnice Celje, kjer smo sicer na portalu+ konec lanskega leta nekoliko zgrešili napoved - objavili smo namreč informacijo, da je najverjetnejša kandidatka za novo direktorico Barbara Tiselj, članica Cerarjeve SMC in kriminalistka z dodatnimi znanji s področja socialnega varstva.

 

Zgodil se je nepričakovan zasuk, kajti pred desetimi dnevi je Milojka Kolar Celarc podala soglasje k imenovanju Dragana Kovačića za v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje. Svet zavoda SB Celje ga je 15. januarja na to mesto tudi imenoval. Doktor Dragan je sicer tisti zdravnik celjske bolnišnice, ki se je znašel na t.i. "most wanted" listi preiskovalne parlamentarne komisije v zvezi z žilnimi opornicami Jelke Godec. Dragana Kovačića je po naših informacijah zmotilo predvsem to, da je nekdanji direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc prepovedal nabavo zloglasnih žilnih opornic Titan, ki jih po ustaljenih strokovnih smernicah ne uporablja nihče več v normalni in razviti Evropi.

 

Prav te, torej Titan opornice so se v SB Celje in UKC Maribor namreč prodajale za neverjetnih 1.000 evrov še leta po tem, ko so cene ostalih, torej tistih, ki jih po uveljavljenih mednarodnih strokovnih smernicah razumemo kot zlati standard, v UKC Ljubljana padle pod 300 evrov, v Nemčiji pa denimo na borih 60 evrov. Zakaj so celjski in mariborski fantje vztrajali pri takem "poslu" in zakaj jih je zaprtje pipice tako zelo "zmotilo", si lahko odgovorite sami.

 

S Kovačićevim imenovanjem za začasnega šefa celjske bolnišnice je Milojka Kolar Celarc v bistvu zaščitila človeka, proti kateremu je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, v prehodnem poročilu naznanila več sumov morebitnih kaznivih dejanj. Združenje kardiologov Slovenije pa je v okviru Evropskega združenja kardiologov gotovo edino, katerega podpredsednik in član upravnega odbora je zdravnik, proti kateremu je kakšna preiskovalna komisija katerega koli parlamenta članice evropske države spisala podoben tekst v svojih izsledkih, citiramo:

 

"Glede na do sedaj pregledano gradivo in glede na izvedena pričanja posameznih prič pred Preiskovalno komisijo le-ta sprejme naslednji sklep. Skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, organom odkrivanja in pregona pošiljamo obvestilo o naznanitvi morebitnega suma storitve kaznivih dejanj zoper:

 

Dragana Kovačića, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj:

 

 

kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1,

kaznivega dejanja davčne zatajitve po 1. in 2. odstavku 249. člena KZ-1,

kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,

kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1,

kaznivega dejanja krivega pričanja oz. krive izpovedbe po 284. členu KZ-1."

 

 

Sveta Milojka, zavetnica kriminala in korupcije?

 

V Evropski uniji jemljejo delo parlamentarnih preiskovalnih komisij zelo resno. Zdravnika, ki bi ga preiskovalna komisija dobila s prsti v marmeladi in bi organom preiskovanja in pregona naznanila več morebitnih sumov kaznivih dejanj v svojem uradnem poročilu, bi bolnišnica najmanj nemudoma suspendirala in umaknila iz vseh mest kakršnega koli odločanja do razjasnitve dejstev. V Nemčiji bi bil tak zdravnik nemudoma odpuščen, izgubil bi licenco za delo z bolniki in njegova zdravniška kariera bi bila s tem zapečatena.

 

Le na Balkanu lahko ministrica za zdravje za v.d. direktorja bolnišnice imenuje človeka, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija našla s spuščenimi gatami, medtem ko je - kot izhaja iz njenega poročila - brskal do komolcev globoko po marmeladi. Je še kaj dodati?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.301
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.357
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.181
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 888
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755