Komentar

O priznanju palestinske države

Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

22.01.2018 20:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   OZN   Švedska   Abbas   Carter   Mahmud Abbas

Foto: Bobo

Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom.

V teh dneh je bilo mogoče prebrati, da bo Slovenija Palestino - če ne bo šlo drugače - priznala "sama", da se bodo zategadelj odnosi z Izraelom poslabšali, "a ne dolgoročno", in da je "zgodba palestinskega ljudstva ... zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu". To niso razveseljiva sporočila, še posebej, če pomislimo, da Slovenija spada v severnoatlantsko zavezništvo; da je Izrael leta 1991 odločilno podpiral slovensko osamosvojitev; in da so (sporočila) neresnična. Po nesrečnih vojnah, ki so jih proti Izraelu sprožili Arabci, so bile Združene države tista velesila, ki je leta 1978 dosegla mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Ameriški predsednik Carter in njegov svetovalec Brzezinski sta izhajala iz predpostavk, da je prisvajanje ozemelj s silo prepovedano, da si prizadeti narodi zaslužijo varnost, da se mora Izrael umakniti iz okupiranih ozemelj; da je treba nehati s sovražnostmi; naj velja svoboda plovbe v bližnjih vodah in da je treba najti pravično rešitev za problem beguncev. Carter je zastopal legitimne pravice palestinskega ljudstva in vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov (med Arabci in Izraelci), čeprav so Arabci od samega začetka načrtovali izgon Izraelcev na ta način, da bi jih potisnili v morje. ZDA so dosegle vrnitev Sinaja pod egiptovsko suverenost vključno z umikom izraelskih letaliških pristajališč in odstranitev naselij. Pogajanja (med Američani, Beginom in Sadatom) so bila ves čas na robu propada, na koncu so jih rešile jezikovne koncesije: Zahodni breg so imenovali Judeja in Samarija, Palestince so imenovali izraelski Arabci…

 

Po letu 1978 so se zgodile mnoge nevšečnosti. Odnosi med Izraelom in Arabci/Palestinci so bili pogojeni s hladno vojno, Izraelci so se zanašali na Američane, palestinski voditelji so hodili v Moskvo in delali za KGB. Palestinske organizacije, npr. Fatah, so veljale za teroristične. Sčasoma so se civilizirale tako, da nekdanji teroristi danes veljajo kot zmerni politiki; poleg teh so nastajale nove bojevite in radikalne organizacije, npr. Hamas, ki so si predvsem med palestinskim ljudstvom dobile simpatije, vendar so vztrajale pri tem, da je treba uničiti Izrael. Norvežani in Američani (pa še kdo) so si prizadevali pomiriti bližnjevzhodne sovražnike. Pisec teh vrstic se je novembra 2007 udeležil velike konference v ameriškem Annapolisu, kjer sta pri omizju poleg Američanov, Arabcev, Evropejcev in Izraelcev sedela palestinski predsednik Abbas in izraelski predsednik vlade Olmert. Ta je Palestincem ponudil relativno velikodušen načrt, zaradi katerega so ga doma obsojali in navsezadnje (leta 2008) odstavili. V Annapolisu so se vsi strinjali, da rešitev predstavljata dve državi.

 

Zgodovina se seveda ni nehala. 23. septembra 2011 je predsednik Mahmud Abbas, ki mu je sicer zakoniti predsedniški mandat prenehal leta 2009, v imenu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pri OZN vložil prošnjo za članstvo Palestine, 29. novembra 2012 pa je Generalna skupščina Palestini dodelila status "države nečlanice opazovalke". Konec leta 2012 se je protokol OZN odločil, da bodo v vseh uradnih listinah OZN uporabljali oznako "Palestinska država". Palestinci so veliko dosegli: ne toliko kot Slovenci, vendar več kot Kurdi ali Katalonci. Od slednjih so različni v tem pogledu, da bi se težko vzdrževali z lastnimi močmi in da nimajo niti približno določenih državnih meja. Poleg vsega drugega so med seboj (Fatah in Hamas) sprti, predvsem pa so sprti z arabskimi državami, ki so radodarne z revolucionarno retoriko, ne pa tudi s finančno podporo.

 

Palestinske razmere so dejansko dramatične: skoraj dva milijona ljudi živita v Gazi, ki je približno tako velika kot koprska občina. Ostali (spet okrog dva milijona) živijo na Zahodnem bregu, ki je daleč stran od Gaze in ki je poln ograj, zidov, mejnih kontrol itn. Piscu teh vrstic, ki je bil večkrat v Izraelu in celo v Gazi, sta bolj ali manj jasni dve reči:

 

  1. Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom. Poleg tisočih drugih reči bi se Izrael in Palestina morala dogovoriti o povezavi med Gazo in Zahodnim bregom, predvsem pa o razdelitvi Jeruzalema, kar pa je zaradi obilice zgodovinskih spomenikov zelo težavno. Predstavljajmo si, da se Italija oz. rimska občina in Vatikan ne bi mogla dogovoriti o medsebojnih pristojnostih - da o sožitju ne govorimo!

  2. Izrael je moderna industrijska država z veliko vojaško močjo. Podpira ga in vanj investira  najmočnejša država na svetu; medtem ko je Palestina bolj podobna zgrešenim državam, ki so odvisne od daril drugih držav. Da bi kolikor toliko mirno ena ob drugi živeli dve državi, bi bilo potrebno - poleg izraelsko-palestinskega sporazuma - doseči mednarodni dogovor o milijardnih investicijah, tehnični pomoči, varnosti, zdravstvu, šolstvu itn.

 

Če sklenem. Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
1
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.191
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.907
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.562
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.206
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.532
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.894
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.318
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.104
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 906
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.566