Komentar

O priznanju palestinske države

Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

22.01.2018 20:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   OZN   Švedska   Abbas   Carter   Mahmud Abbas

Foto: Bobo

Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom.

V teh dneh je bilo mogoče prebrati, da bo Slovenija Palestino - če ne bo šlo drugače - priznala "sama", da se bodo zategadelj odnosi z Izraelom poslabšali, "a ne dolgoročno", in da je "zgodba palestinskega ljudstva ... zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu". To niso razveseljiva sporočila, še posebej, če pomislimo, da Slovenija spada v severnoatlantsko zavezništvo; da je Izrael leta 1991 odločilno podpiral slovensko osamosvojitev; in da so (sporočila) neresnična. Po nesrečnih vojnah, ki so jih proti Izraelu sprožili Arabci, so bile Združene države tista velesila, ki je leta 1978 dosegla mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Ameriški predsednik Carter in njegov svetovalec Brzezinski sta izhajala iz predpostavk, da je prisvajanje ozemelj s silo prepovedano, da si prizadeti narodi zaslužijo varnost, da se mora Izrael umakniti iz okupiranih ozemelj; da je treba nehati s sovražnostmi; naj velja svoboda plovbe v bližnjih vodah in da je treba najti pravično rešitev za problem beguncev. Carter je zastopal legitimne pravice palestinskega ljudstva in vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov (med Arabci in Izraelci), čeprav so Arabci od samega začetka načrtovali izgon Izraelcev na ta način, da bi jih potisnili v morje. ZDA so dosegle vrnitev Sinaja pod egiptovsko suverenost vključno z umikom izraelskih letaliških pristajališč in odstranitev naselij. Pogajanja (med Američani, Beginom in Sadatom) so bila ves čas na robu propada, na koncu so jih rešile jezikovne koncesije: Zahodni breg so imenovali Judeja in Samarija, Palestince so imenovali izraelski Arabci…

 

Po letu 1978 so se zgodile mnoge nevšečnosti. Odnosi med Izraelom in Arabci/Palestinci so bili pogojeni s hladno vojno, Izraelci so se zanašali na Američane, palestinski voditelji so hodili v Moskvo in delali za KGB. Palestinske organizacije, npr. Fatah, so veljale za teroristične. Sčasoma so se civilizirale tako, da nekdanji teroristi danes veljajo kot zmerni politiki; poleg teh so nastajale nove bojevite in radikalne organizacije, npr. Hamas, ki so si predvsem med palestinskim ljudstvom dobile simpatije, vendar so vztrajale pri tem, da je treba uničiti Izrael. Norvežani in Američani (pa še kdo) so si prizadevali pomiriti bližnjevzhodne sovražnike. Pisec teh vrstic se je novembra 2007 udeležil velike konference v ameriškem Annapolisu, kjer sta pri omizju poleg Američanov, Arabcev, Evropejcev in Izraelcev sedela palestinski predsednik Abbas in izraelski predsednik vlade Olmert. Ta je Palestincem ponudil relativno velikodušen načrt, zaradi katerega so ga doma obsojali in navsezadnje (leta 2008) odstavili. V Annapolisu so se vsi strinjali, da rešitev predstavljata dve državi.

 

Zgodovina se seveda ni nehala. 23. septembra 2011 je predsednik Mahmud Abbas, ki mu je sicer zakoniti predsedniški mandat prenehal leta 2009, v imenu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pri OZN vložil prošnjo za članstvo Palestine, 29. novembra 2012 pa je Generalna skupščina Palestini dodelila status "države nečlanice opazovalke". Konec leta 2012 se je protokol OZN odločil, da bodo v vseh uradnih listinah OZN uporabljali oznako "Palestinska država". Palestinci so veliko dosegli: ne toliko kot Slovenci, vendar več kot Kurdi ali Katalonci. Od slednjih so različni v tem pogledu, da bi se težko vzdrževali z lastnimi močmi in da nimajo niti približno določenih državnih meja. Poleg vsega drugega so med seboj (Fatah in Hamas) sprti, predvsem pa so sprti z arabskimi državami, ki so radodarne z revolucionarno retoriko, ne pa tudi s finančno podporo.

 

Palestinske razmere so dejansko dramatične: skoraj dva milijona ljudi živita v Gazi, ki je približno tako velika kot koprska občina. Ostali (spet okrog dva milijona) živijo na Zahodnem bregu, ki je daleč stran od Gaze in ki je poln ograj, zidov, mejnih kontrol itn. Piscu teh vrstic, ki je bil večkrat v Izraelu in celo v Gazi, sta bolj ali manj jasni dve reči:

 

  1. Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom. Poleg tisočih drugih reči bi se Izrael in Palestina morala dogovoriti o povezavi med Gazo in Zahodnim bregom, predvsem pa o razdelitvi Jeruzalema, kar pa je zaradi obilice zgodovinskih spomenikov zelo težavno. Predstavljajmo si, da se Italija oz. rimska občina in Vatikan ne bi mogla dogovoriti o medsebojnih pristojnostih - da o sožitju ne govorimo!

  2. Izrael je moderna industrijska država z veliko vojaško močjo. Podpira ga in vanj investira  najmočnejša država na svetu; medtem ko je Palestina bolj podobna zgrešenim državam, ki so odvisne od daril drugih držav. Da bi kolikor toliko mirno ena ob drugi živeli dve državi, bi bilo potrebno - poleg izraelsko-palestinskega sporazuma - doseči mednarodni dogovor o milijardnih investicijah, tehnični pomoči, varnosti, zdravstvu, šolstvu itn.

 

Če sklenem. Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608