Komentar

O priznanju palestinske države

Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

22.01.2018 20:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   OZN   Švedska   Abbas   Carter   Mahmud Abbas

Foto: Bobo

Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom.

V teh dneh je bilo mogoče prebrati, da bo Slovenija Palestino - če ne bo šlo drugače - priznala "sama", da se bodo zategadelj odnosi z Izraelom poslabšali, "a ne dolgoročno", in da je "zgodba palestinskega ljudstva ... zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu". To niso razveseljiva sporočila, še posebej, če pomislimo, da Slovenija spada v severnoatlantsko zavezništvo; da je Izrael leta 1991 odločilno podpiral slovensko osamosvojitev; in da so (sporočila) neresnična. Po nesrečnih vojnah, ki so jih proti Izraelu sprožili Arabci, so bile Združene države tista velesila, ki je leta 1978 dosegla mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Ameriški predsednik Carter in njegov svetovalec Brzezinski sta izhajala iz predpostavk, da je prisvajanje ozemelj s silo prepovedano, da si prizadeti narodi zaslužijo varnost, da se mora Izrael umakniti iz okupiranih ozemelj; da je treba nehati s sovražnostmi; naj velja svoboda plovbe v bližnjih vodah in da je treba najti pravično rešitev za problem beguncev. Carter je zastopal legitimne pravice palestinskega ljudstva in vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov (med Arabci in Izraelci), čeprav so Arabci od samega začetka načrtovali izgon Izraelcev na ta način, da bi jih potisnili v morje. ZDA so dosegle vrnitev Sinaja pod egiptovsko suverenost vključno z umikom izraelskih letaliških pristajališč in odstranitev naselij. Pogajanja (med Američani, Beginom in Sadatom) so bila ves čas na robu propada, na koncu so jih rešile jezikovne koncesije: Zahodni breg so imenovali Judeja in Samarija, Palestince so imenovali izraelski Arabci…

 

Po letu 1978 so se zgodile mnoge nevšečnosti. Odnosi med Izraelom in Arabci/Palestinci so bili pogojeni s hladno vojno, Izraelci so se zanašali na Američane, palestinski voditelji so hodili v Moskvo in delali za KGB. Palestinske organizacije, npr. Fatah, so veljale za teroristične. Sčasoma so se civilizirale tako, da nekdanji teroristi danes veljajo kot zmerni politiki; poleg teh so nastajale nove bojevite in radikalne organizacije, npr. Hamas, ki so si predvsem med palestinskim ljudstvom dobile simpatije, vendar so vztrajale pri tem, da je treba uničiti Izrael. Norvežani in Američani (pa še kdo) so si prizadevali pomiriti bližnjevzhodne sovražnike. Pisec teh vrstic se je novembra 2007 udeležil velike konference v ameriškem Annapolisu, kjer sta pri omizju poleg Američanov, Arabcev, Evropejcev in Izraelcev sedela palestinski predsednik Abbas in izraelski predsednik vlade Olmert. Ta je Palestincem ponudil relativno velikodušen načrt, zaradi katerega so ga doma obsojali in navsezadnje (leta 2008) odstavili. V Annapolisu so se vsi strinjali, da rešitev predstavljata dve državi.

 

Zgodovina se seveda ni nehala. 23. septembra 2011 je predsednik Mahmud Abbas, ki mu je sicer zakoniti predsedniški mandat prenehal leta 2009, v imenu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pri OZN vložil prošnjo za članstvo Palestine, 29. novembra 2012 pa je Generalna skupščina Palestini dodelila status "države nečlanice opazovalke". Konec leta 2012 se je protokol OZN odločil, da bodo v vseh uradnih listinah OZN uporabljali oznako "Palestinska država". Palestinci so veliko dosegli: ne toliko kot Slovenci, vendar več kot Kurdi ali Katalonci. Od slednjih so različni v tem pogledu, da bi se težko vzdrževali z lastnimi močmi in da nimajo niti približno določenih državnih meja. Poleg vsega drugega so med seboj (Fatah in Hamas) sprti, predvsem pa so sprti z arabskimi državami, ki so radodarne z revolucionarno retoriko, ne pa tudi s finančno podporo.

 

Palestinske razmere so dejansko dramatične: skoraj dva milijona ljudi živita v Gazi, ki je približno tako velika kot koprska občina. Ostali (spet okrog dva milijona) živijo na Zahodnem bregu, ki je daleč stran od Gaze in ki je poln ograj, zidov, mejnih kontrol itn. Piscu teh vrstic, ki je bil večkrat v Izraelu in celo v Gazi, sta bolj ali manj jasni dve reči:

 

  1. Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom. Poleg tisočih drugih reči bi se Izrael in Palestina morala dogovoriti o povezavi med Gazo in Zahodnim bregom, predvsem pa o razdelitvi Jeruzalema, kar pa je zaradi obilice zgodovinskih spomenikov zelo težavno. Predstavljajmo si, da se Italija oz. rimska občina in Vatikan ne bi mogla dogovoriti o medsebojnih pristojnostih - da o sožitju ne govorimo!

  2. Izrael je moderna industrijska država z veliko vojaško močjo. Podpira ga in vanj investira  najmočnejša država na svetu; medtem ko je Palestina bolj podobna zgrešenim državam, ki so odvisne od daril drugih držav. Da bi kolikor toliko mirno ena ob drugi živeli dve državi, bi bilo potrebno - poleg izraelsko-palestinskega sporazuma - doseči mednarodni dogovor o milijardnih investicijah, tehnični pomoči, varnosti, zdravstvu, šolstvu itn.

 

Če sklenem. Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
0
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
21
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,015
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,483
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,291
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,233
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,912
06/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,280
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,245
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,332
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,084
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,352