Morda niste opazili, toda v teh dneh poteka "medijska stavka".  V okviru tega protesta slovenski mediji od predsednika vlade Mira Cerarja zahtevajo razrešitev njegovega ministra za kulturo Toneta Peraška. In sicer zato, ker je po njihovem mnenju nekompetenten za vodenje ministrstva za kulturo. Ministru med drugim očitajo, da je iz dveh ključnih  dokumentov, Medijska strategija in Nacionalni program za kulturo izbrisal vse medije razen državne RTV.  Trditve so na prvi pogled tako neverjetne, da smo jih morali preverili. In kaj smo ugotovili? Ne, to ni zlobni medijski konstrukt, ki ruši uspešnega ministra upokojenske stranke v Cerarjevi vladi, pač pa gre za tragično resnico. Z drugimi besedami, v strategiji, namenjeni medijem, medijev dejansko ni. Še huje pa je to, da minister Peršak javno trdi, da sta slovenskim medijem v njegovi strategiji namenjeni dve tretjini (vir). Izjave ministra Peršaka o neobstoječih medijih v strategiji zato prej spominjajo na "alternativna dejstva" Donalda Trumpa, kot pa na resne izjave kredibilnega ministra za kulturo. Minister Peršak je, če iščemo prispodobo, uspel narediti "totalko" pri vožnji po polžje na parkirišču (za kar moraš biti res posebej nadarjen). Kako si sicer lahko drugače razlagamo dejstvo, da na 37 straneh medijske strategije (vir), ki je namenjena medijem, ni naslednjih besednih zvez:

• Lokalni časopis

• Lokalna TV ali lokalna televizija

• Lokalni radio

• Lokalni informativni spletni medij

• Regionalni časopis

• Regionalni radio

• Regionalna TV

• Radio s statusom posebnega pomena

• Televizija s statusom posebnega pomena

• Dnevno-informativni časopis

• Spletni informativni portal

• Revijalni tisk

• Komercialni radio

• Komercialna televizija

• Svet za radiodifuzijo

• Radiodifuzija

• Kabelska TV

• Kabelski operater

• IP TV

Kako lahko pričakujemo, da bo ministrstvo pod vodstvom Toneta Peršaka sploh lahko reševalo probleme lokalnih časopisov, lokalnih tv programov ali radijev, če pa jih v strategiji sploh ni omenilo?! Metati vse medije v isti koš in jih ne navajati ločeno, pomeni lahko zgolj popolno nepoznavanje te dejavnosti.

Boštjan Tadel zavaja podobno kot njegov šef

Še bolj bizarno kot ignoriranje medijev v strategiji, ki se imenuje "medijska", pa je pisanje Boštjana Tadela, uradnika iz Peršakovega kabineta, ki želi, da Marketing magazin (MM) popravi objavljeno novico. V svojem pismu MM z dne 25. januarja 2018 Tadel namreč razlaga, da ni res, kar navaja Medijska zbornica, da strategija ne vsebuje medijev, saj so ti navedeni nekje drugje. Mediji so navedeni v listini, imenovani Izhodišča za osnutek medijske strategije. Torej to, da v strategiji medijev ni medijev, ni res, saj so ti omenjeni v dokumentu, ki pa sploh ni del strategije?! To je tako, kot če bi arhitekt trdil, da ni res, da vaša hiša nima kopalnice in kuhinje, saj sta bili slednji navedeni v izhodiščih za načrt. V načrtu jih pač ni in tudi v gradbenem dovoljenju jih ne bo ...

Kako nedoumljivo mora nek državni uradnik razmišljati, da neobstoj medijev v strategiji zagovarja s tem, da so omenjeni v nekem drugem dokumentu, ki ga je strategija gladko malo ignorirala. Češ, ne skrbi, ker te nismo upoštevali, saj smo ti vendarle dali možnost, da si podal pripombe. Ministrstvo Toneta Peršaka torej namesto, da bi se borilo proti lažnim novicam (fake news), slednje tudi samo ustvarja.

Izsek iz pisma, naslovljenega na Marketing Magazin

Najprej ministrstvo plača delovno skupino izbranih strokovnjakov, ki izvede 12 javnih razprav po vsej Sloveniji. Potem pa to isto ministrstvo napiše strategijo, v kateri vsega tega ne upoštevata. To je samo dokaz, da minister Peršak ni sposoben upoštevati niti pripomb delovne skupine lastnega ministrstva.

Boštjan Tadel bi se kot nekdanji urednik verjetno lahko zamislil nas svojim početjem, saj s takšnimi "alternativnimi dejstvi" zavestno ščiti svojega očitno nesposobnega ministra. Sicer pa bi od nekoga iz službe za stike z javnostmi ministrstva za kulturo lahko pričakoval vsaj to, da ima v dobi socialnih omrežij posodobljen svoj profil na LinkedIn. Uradno je Tadel namreč še vedno urednik Delovega 14-dnevnika Pogledi.  

 Strokovnjak za medije iz Peršakovega kabineta bi si lahko posodobil vsaj LinkedIn profil ...

Minister govori o javni razpravi, ki je sploh ni bilo!

Toda lažnih novic (fake news) ministra Peršaka tu še ni konec. Poleg navajanja, da strategija vsebuje medije, ki jih v resnici ne, minister trdi, da je v letu 2017 potekala javna razprava o strategiji, v kateri so sodelovali vsi. Kljub večurnemu iskanju po uradnih evidencah nam ni uspelo najti dokazov, kdaj, če sploh, je v letu 2017 potekala javna razprava o strategiji. Na ministrstvo za kulturo smo zato naslovili vprašanja, kdaj je bila ta skrivnostna javna obravnava.

Minister Peršal na spletni strani Večera 22.01.2018 omenja razpravo, ki je nikoli ni bilo.

Ni vsak pisatelj za ministra, mar ne?

Tone Peršak ni bil nikoli uspešen režiser in tudi ne posebno uspešen pisatelj. Zato bo tudi težko uspešen minister. Prej nasprotno. Nekaj podobnega smo zanj ugotavljali že lani, letos pa se naše prepričanje še utrjuje. Ni vsak pisatelj Rudi Šeligo, ki je bil uspešen tudi kot minister, pa čeprav je bil na položaju le pol leta. Kdor se Peršaka še spomni iz časov Demosa, ve povedati, da se je že takrat ob pisanju ustave skliceval na neobstoječe člene ustave v drugih državah. Očitno je to navado ohranil, saj januarja 2018 mirno trdi, da je imel leta 2017 javno obravnavo, ki je nihče ni opazil, kot tudi to, da njegova medijska strategija, v kateri ni medijev, vsebuje tudi medije ...