Komentar

Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca

Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

30.01.2018 18:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Karl Erjavec diplomacija   ZDA   Moskva   Kitajska   EU   Ukrajina   Hrvaška   arbitraža   Palestina   Katalonija

Foto: Mediaspeed

Popolnoma nerazumljivo je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko.

Vzrok utrujenosti slovenske javnosti in prizanesljivosti domačih komentatorjev v zvezi s spodrsljaji Karla Erjavca - če ju primerjamo s pritožbami na račun drugih članov Cerarjeve vlade - je po vsej verjetnosti njihova pogostnost oz. velika količina. Da so v tujini - razen na Hrvaškem - Erjavčevi spodrsljaji tako rekoč neopaženi, je mogoče razložiti z vse manjšo opaznostjo države in njenega zunanjega ministra. Ministrova omejena opaznost utegne biti povezana z njegovimi komunikacijskimi omejitvami, z njimi pa je gotovo povezano izogibanje potovanjem v Washington in stikom z ameriškim kolegom. Ta mu je oktobra 2017 napisal nespodbudno pismo o slovensko-hrvaškem sporu, temu pa je sledila še smrtonosna doza hrvaškega lobiranja, tj. sestanek hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića v State Departmentu 18. januarja 2018. Absolutno nenavzočnost slovenske diplomacije v ZDA je dokončno zapečatil Erjavčev izbor tamkajšnjega slovenskega veleposlanika Stanislava Vidoviča. Z vidika Erjavčeve "strategije" je najbrž nerazumljivo, zakaj Slovenija - pred hrvaško intervencijo ali po njej - Washingtonu ni bila sposobna predstaviti svoje resnice o haaški arbitraži. Popolnoma nerazumljivo pa je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko. Resnici na ljubo je treba dodati, da se Erjavec nikakor ne izogiba potovanjem v Moskvo.

 

Opisane razmere v slovenski zunanji politiki so na neki način potisnile v ozadje nekatere Erjavčeve strateške napake. Karl Erjavec je februarja 2012 postal zunanji minister v vladi Janeza Janše. Ta vlada je (tudi po Erjavčevi zaslugi) trajala samo leto dni. Erjavec je nato ohranil svoj položaj v vladah Alenke Bratušek (2013-2014) in Mira Cerarja (2014-2018). V času, ko je bil minister za zunanje zadeve, je - posebej po letu 2013 - slovenska zunanja politika zašla v resne težave, pri čemer seveda ne mislim na Erjavčevo sovražnost do pisca teh vrstic, ki ga je leta 2013 po enem letu odstavil s položaja generalnega konzula v Trstu.

 

Novembra 2013 je v Ukrajini prišlo do spora med zagovorniki in nasprotniki približevanja Ukrajine Evropski uniji. Ukrajinska vlada je zaustavila pridružitveni sporazum, kar je sprožilo val demonstracij. Predsednik Janukovič je nato konec leta z ruskim predsednikom Putinom podpisal sporazum o strateškem partnerstvu, ki je še zaostril krizo. Februarja 2014 v Kijevu izbruhne nasilje, Evropska unija doseže sporazum o predčasnih volitvah, odstavljeni predsednik Janukovič pa pobegne v Rusijo, kjer se začnejo priprave na vojaško posredovanje v Ukrajini. Marca 2014 pride na Krimu do referenduma in do ruskega prevzema ukrajinskega polotoka. Ruski poseg se razširi na mesta Doneck, Lugansk in Harkov na vzhodu Ukrajine, kjer pozivajo k referendumu o neodvisnosti.

 

V tem času (torej v času vlade Alenke Bratušek) slovenski zunanji minister Karl Erjavec predlaga, da Slovenija posreduje med Evropsko unijo in Rusijo:

 

"Vidimo, da so bili zunanji ministri EU, zlasti poljski, nemški in francoski, že angažirani v smislu dialoga med opozicijo in pozicijo. Mi pa smo ves čas opozarjali na to, da je potrebno imeti tudi stalni dialog z Rusko federacijo… Glavna napaka je bila storjena ravno s tem, ko se je želelo podpisati asociacijski sporazum z Ukrajino v Vilniusu brez dialoga z rusko stranjo. Mislim, da bi lahko Slovenija v tej krizi pripomogla v tej smeri, da bi se ponudila kot posredovalka med Rusko federacijo in Evropsko unijo, ker sem prepričan, da je potreben dialog tudi z Rusko federacijo."

 

S to izjavo (spomladi 2014) Erjavec postavlja Slovenijo med Evropsko unijo in Rusijo, torej ravna, kot da Slovenija ne bi bila članica EU, ampak nekakšna vmesna, nevtralna država.  

 

Namesto Erjavčevega trikotnika EU-Slovenija-Rusija pride naslednje leto (2015) v Minsku do dogovora v formatu t.i. normandijske četverice, tj. voditeljev Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, ki se sporazumejo o prekinitvi ognja v Doneškem bazenu s 15. februarjem. Tej bi sledil umik težkega orožja. Dogovor podpišejo tudi kontaktna skupina (Ukrajina, Rusija, Ovse) in predstavniki separatistov.

 

 

***

 

Slovensko-hrvaške odnose po letu 2008 določajo zapleti s t.i. arbitražnim sporazumom, ki ga je novembra 2009 s hrvaško kolegico Kosorjevo v navzočnosti švedskega ministrskega predsednika podpisal takratni predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Podpisu sporazuma, ki je vseboval nejasno zahtevo po določitvi stika (junction) slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami, je sledil referendum, s katerim je Pahorjeva vlada poleti 2010 s pomočjo obsežne medijske kampanje prenesla odgovornost za podpis na državljane. Sledila so leta spornih kadrovskih potez (npr. Türkova postavitev Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra avgusta 2011), velikanskih stroškov in nestrpnega čakanja. Vse do poletja 2015, ko se je slovensko-hrvaška arbitraža podrla zaradi nedovoljenega nakladanja Drenikove in Sekolca o pričakovanem pozitivnem izidu arbitraže. Hrvati so - kot so večkrat ponovili - izstopili iz arbitražnega postopka, ki se je nato z zamudo in polomijo za slovensko stran (dovoljenje za plovbo iz slovenskega teritorialnega morja preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda) končal poleti 2017.

 

Hrvate je - kot je razvidno iz medijskih odmevov - posebej razburila izjava Karla Erjavca za velenjsko televizijo VTV marca 2015:

 

"Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, imamo optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem."

 

Zaradi omenjene izjave je takratna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić arbitražnemu sodišču poslala pismo in ga pozvala, naj pazljivo preuči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da njihovo delo ne bo zbujalo dvoma. Arbitražno sodišče je nato Erjavca pozvalo, naj se vzdrži izjav o izidu arbitraže med državama, po drugi strani pa zagotovilo, da informacije, povezane s sporom med državama, niso odtekale s sodišča.

 

Minister Erjavec ves čas razburja hrvaške kolege in novinarje - navsezadnje pa tudi svojega šefa Cerarja - z izjavami o dokončni rešitvi mejnega vprašanja, o implementaciji haaške razsodbe, o ostrem policijskem režimu v Piranskem zalivu, predvsem pa z napovedmi slovenskih maščevalnih ukrepov pri vstopanju Hrvaške v Schengen in OECD. Erjavec nikoli ni priznal, da se je bil pošteno motil pri napovedih o svoji oz. slovenski zmagi v Haagu.

 

 

***

 

Kot rečeno, se zunanji minister ne trudi za dobre odnose z velesilami, kot sta ZDA in Kitajska. To svojo politiko je v zadnjih tednih - ko je napovedal ekskluzivno slovensko priznanje Palestine - nadgradil z napovedjo poslabšanja odnosov z Izraelom. Predsednik državnega zbora Brglez je za Delo povedal, da Slovenija priznava palestinsko državo v skupini enako mislečih držav. S tem je mislil neuvrščene države, morda pa tudi tiste države, ki so Palestino priznale pred vstopom v Evropsko unijo. V EU se je za priznanje odločila leta 2010 samo Švedska. V slovenski politiki - odkar se Avstrija, Madžarska in Poljska odlikujejo z nekaterimi konservativnimi in protilevičarskimi ukrepi - ni posebnega interesa za druženje s srednjeevropskimi državami oz. z Višegradom.

 

Diadem na glavi slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.454
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.890
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.477
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.956
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.581
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.520
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.306
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.514
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.357
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.391