Komentar

Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca

Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

30.01.2018 18:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Karl Erjavec diplomacija   ZDA   Moskva   Kitajska   EU   Ukrajina   Hrvaška   arbitraža   Palestina   Katalonija

Foto: Mediaspeed

Popolnoma nerazumljivo je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko.

Vzrok utrujenosti slovenske javnosti in prizanesljivosti domačih komentatorjev v zvezi s spodrsljaji Karla Erjavca - če ju primerjamo s pritožbami na račun drugih članov Cerarjeve vlade - je po vsej verjetnosti njihova pogostnost oz. velika količina. Da so v tujini - razen na Hrvaškem - Erjavčevi spodrsljaji tako rekoč neopaženi, je mogoče razložiti z vse manjšo opaznostjo države in njenega zunanjega ministra. Ministrova omejena opaznost utegne biti povezana z njegovimi komunikacijskimi omejitvami, z njimi pa je gotovo povezano izogibanje potovanjem v Washington in stikom z ameriškim kolegom. Ta mu je oktobra 2017 napisal nespodbudno pismo o slovensko-hrvaškem sporu, temu pa je sledila še smrtonosna doza hrvaškega lobiranja, tj. sestanek hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića v State Departmentu 18. januarja 2018. Absolutno nenavzočnost slovenske diplomacije v ZDA je dokončno zapečatil Erjavčev izbor tamkajšnjega slovenskega veleposlanika Stanislava Vidoviča. Z vidika Erjavčeve "strategije" je najbrž nerazumljivo, zakaj Slovenija - pred hrvaško intervencijo ali po njej - Washingtonu ni bila sposobna predstaviti svoje resnice o haaški arbitraži. Popolnoma nerazumljivo pa je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko. Resnici na ljubo je treba dodati, da se Erjavec nikakor ne izogiba potovanjem v Moskvo.

 

Opisane razmere v slovenski zunanji politiki so na neki način potisnile v ozadje nekatere Erjavčeve strateške napake. Karl Erjavec je februarja 2012 postal zunanji minister v vladi Janeza Janše. Ta vlada je (tudi po Erjavčevi zaslugi) trajala samo leto dni. Erjavec je nato ohranil svoj položaj v vladah Alenke Bratušek (2013-2014) in Mira Cerarja (2014-2018). V času, ko je bil minister za zunanje zadeve, je - posebej po letu 2013 - slovenska zunanja politika zašla v resne težave, pri čemer seveda ne mislim na Erjavčevo sovražnost do pisca teh vrstic, ki ga je leta 2013 po enem letu odstavil s položaja generalnega konzula v Trstu.

 

Novembra 2013 je v Ukrajini prišlo do spora med zagovorniki in nasprotniki približevanja Ukrajine Evropski uniji. Ukrajinska vlada je zaustavila pridružitveni sporazum, kar je sprožilo val demonstracij. Predsednik Janukovič je nato konec leta z ruskim predsednikom Putinom podpisal sporazum o strateškem partnerstvu, ki je še zaostril krizo. Februarja 2014 v Kijevu izbruhne nasilje, Evropska unija doseže sporazum o predčasnih volitvah, odstavljeni predsednik Janukovič pa pobegne v Rusijo, kjer se začnejo priprave na vojaško posredovanje v Ukrajini. Marca 2014 pride na Krimu do referenduma in do ruskega prevzema ukrajinskega polotoka. Ruski poseg se razširi na mesta Doneck, Lugansk in Harkov na vzhodu Ukrajine, kjer pozivajo k referendumu o neodvisnosti.

 

V tem času (torej v času vlade Alenke Bratušek) slovenski zunanji minister Karl Erjavec predlaga, da Slovenija posreduje med Evropsko unijo in Rusijo:

 

"Vidimo, da so bili zunanji ministri EU, zlasti poljski, nemški in francoski, že angažirani v smislu dialoga med opozicijo in pozicijo. Mi pa smo ves čas opozarjali na to, da je potrebno imeti tudi stalni dialog z Rusko federacijo… Glavna napaka je bila storjena ravno s tem, ko se je želelo podpisati asociacijski sporazum z Ukrajino v Vilniusu brez dialoga z rusko stranjo. Mislim, da bi lahko Slovenija v tej krizi pripomogla v tej smeri, da bi se ponudila kot posredovalka med Rusko federacijo in Evropsko unijo, ker sem prepričan, da je potreben dialog tudi z Rusko federacijo."

 

S to izjavo (spomladi 2014) Erjavec postavlja Slovenijo med Evropsko unijo in Rusijo, torej ravna, kot da Slovenija ne bi bila članica EU, ampak nekakšna vmesna, nevtralna država.  

 

Namesto Erjavčevega trikotnika EU-Slovenija-Rusija pride naslednje leto (2015) v Minsku do dogovora v formatu t.i. normandijske četverice, tj. voditeljev Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, ki se sporazumejo o prekinitvi ognja v Doneškem bazenu s 15. februarjem. Tej bi sledil umik težkega orožja. Dogovor podpišejo tudi kontaktna skupina (Ukrajina, Rusija, Ovse) in predstavniki separatistov.

 

 

***

 

Slovensko-hrvaške odnose po letu 2008 določajo zapleti s t.i. arbitražnim sporazumom, ki ga je novembra 2009 s hrvaško kolegico Kosorjevo v navzočnosti švedskega ministrskega predsednika podpisal takratni predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Podpisu sporazuma, ki je vseboval nejasno zahtevo po določitvi stika (junction) slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami, je sledil referendum, s katerim je Pahorjeva vlada poleti 2010 s pomočjo obsežne medijske kampanje prenesla odgovornost za podpis na državljane. Sledila so leta spornih kadrovskih potez (npr. Türkova postavitev Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra avgusta 2011), velikanskih stroškov in nestrpnega čakanja. Vse do poletja 2015, ko se je slovensko-hrvaška arbitraža podrla zaradi nedovoljenega nakladanja Drenikove in Sekolca o pričakovanem pozitivnem izidu arbitraže. Hrvati so - kot so večkrat ponovili - izstopili iz arbitražnega postopka, ki se je nato z zamudo in polomijo za slovensko stran (dovoljenje za plovbo iz slovenskega teritorialnega morja preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda) končal poleti 2017.

 

Hrvate je - kot je razvidno iz medijskih odmevov - posebej razburila izjava Karla Erjavca za velenjsko televizijo VTV marca 2015:

 

"Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, imamo optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem."

 

Zaradi omenjene izjave je takratna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić arbitražnemu sodišču poslala pismo in ga pozvala, naj pazljivo preuči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da njihovo delo ne bo zbujalo dvoma. Arbitražno sodišče je nato Erjavca pozvalo, naj se vzdrži izjav o izidu arbitraže med državama, po drugi strani pa zagotovilo, da informacije, povezane s sporom med državama, niso odtekale s sodišča.

 

Minister Erjavec ves čas razburja hrvaške kolege in novinarje - navsezadnje pa tudi svojega šefa Cerarja - z izjavami o dokončni rešitvi mejnega vprašanja, o implementaciji haaške razsodbe, o ostrem policijskem režimu v Piranskem zalivu, predvsem pa z napovedmi slovenskih maščevalnih ukrepov pri vstopanju Hrvaške v Schengen in OECD. Erjavec nikoli ni priznal, da se je bil pošteno motil pri napovedih o svoji oz. slovenski zmagi v Haagu.

 

 

***

 

Kot rečeno, se zunanji minister ne trudi za dobre odnose z velesilami, kot sta ZDA in Kitajska. To svojo politiko je v zadnjih tednih - ko je napovedal ekskluzivno slovensko priznanje Palestine - nadgradil z napovedjo poslabšanja odnosov z Izraelom. Predsednik državnega zbora Brglez je za Delo povedal, da Slovenija priznava palestinsko državo v skupini enako mislečih držav. S tem je mislil neuvrščene države, morda pa tudi tiste države, ki so Palestino priznale pred vstopom v Evropsko unijo. V EU se je za priznanje odločila leta 2010 samo Švedska. V slovenski politiki - odkar se Avstrija, Madžarska in Poljska odlikujejo z nekaterimi konservativnimi in protilevičarskimi ukrepi - ni posebnega interesa za druženje s srednjeevropskimi državami oz. z Višegradom.

 

Diadem na glavi slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,299
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,012
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,402
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,802
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,421
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,611
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,152
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,205
09/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,090
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 989