Komentar

Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca

Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

30.01.2018 18:23
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Karl Erjavec diplomacija   ZDA   Moskva   Kitajska   EU   Ukrajina   Hrvaška   arbitraža   Palestina   Katalonija

Foto: Mediaspeed

Popolnoma nerazumljivo je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko.

Vzrok utrujenosti slovenske javnosti in prizanesljivosti domačih komentatorjev v zvezi s spodrsljaji Karla Erjavca - če ju primerjamo s pritožbami na račun drugih članov Cerarjeve vlade - je po vsej verjetnosti njihova pogostnost oz. velika količina. Da so v tujini - razen na Hrvaškem - Erjavčevi spodrsljaji tako rekoč neopaženi, je mogoče razložiti z vse manjšo opaznostjo države in njenega zunanjega ministra. Ministrova omejena opaznost utegne biti povezana z njegovimi komunikacijskimi omejitvami, z njimi pa je gotovo povezano izogibanje potovanjem v Washington in stikom z ameriškim kolegom. Ta mu je oktobra 2017 napisal nespodbudno pismo o slovensko-hrvaškem sporu, temu pa je sledila še smrtonosna doza hrvaškega lobiranja, tj. sestanek hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića v State Departmentu 18. januarja 2018. Absolutno nenavzočnost slovenske diplomacije v ZDA je dokončno zapečatil Erjavčev izbor tamkajšnjega slovenskega veleposlanika Stanislava Vidoviča. Z vidika Erjavčeve "strategije" je najbrž nerazumljivo, zakaj Slovenija - pred hrvaško intervencijo ali po njej - Washingtonu ni bila sposobna predstaviti svoje resnice o haaški arbitraži. Popolnoma nerazumljivo pa je Erjavčevo izogibanje Pekingu, saj tam nihče ne pričakuje, da bo slovenski zunanji minister govoril kitajsko. Resnici na ljubo je treba dodati, da se Erjavec nikakor ne izogiba potovanjem v Moskvo.

 

Opisane razmere v slovenski zunanji politiki so na neki način potisnile v ozadje nekatere Erjavčeve strateške napake. Karl Erjavec je februarja 2012 postal zunanji minister v vladi Janeza Janše. Ta vlada je (tudi po Erjavčevi zaslugi) trajala samo leto dni. Erjavec je nato ohranil svoj položaj v vladah Alenke Bratušek (2013-2014) in Mira Cerarja (2014-2018). V času, ko je bil minister za zunanje zadeve, je - posebej po letu 2013 - slovenska zunanja politika zašla v resne težave, pri čemer seveda ne mislim na Erjavčevo sovražnost do pisca teh vrstic, ki ga je leta 2013 po enem letu odstavil s položaja generalnega konzula v Trstu.

 

Novembra 2013 je v Ukrajini prišlo do spora med zagovorniki in nasprotniki približevanja Ukrajine Evropski uniji. Ukrajinska vlada je zaustavila pridružitveni sporazum, kar je sprožilo val demonstracij. Predsednik Janukovič je nato konec leta z ruskim predsednikom Putinom podpisal sporazum o strateškem partnerstvu, ki je še zaostril krizo. Februarja 2014 v Kijevu izbruhne nasilje, Evropska unija doseže sporazum o predčasnih volitvah, odstavljeni predsednik Janukovič pa pobegne v Rusijo, kjer se začnejo priprave na vojaško posredovanje v Ukrajini. Marca 2014 pride na Krimu do referenduma in do ruskega prevzema ukrajinskega polotoka. Ruski poseg se razširi na mesta Doneck, Lugansk in Harkov na vzhodu Ukrajine, kjer pozivajo k referendumu o neodvisnosti.

 

V tem času (torej v času vlade Alenke Bratušek) slovenski zunanji minister Karl Erjavec predlaga, da Slovenija posreduje med Evropsko unijo in Rusijo:

 

"Vidimo, da so bili zunanji ministri EU, zlasti poljski, nemški in francoski, že angažirani v smislu dialoga med opozicijo in pozicijo. Mi pa smo ves čas opozarjali na to, da je potrebno imeti tudi stalni dialog z Rusko federacijo… Glavna napaka je bila storjena ravno s tem, ko se je želelo podpisati asociacijski sporazum z Ukrajino v Vilniusu brez dialoga z rusko stranjo. Mislim, da bi lahko Slovenija v tej krizi pripomogla v tej smeri, da bi se ponudila kot posredovalka med Rusko federacijo in Evropsko unijo, ker sem prepričan, da je potreben dialog tudi z Rusko federacijo."

 

S to izjavo (spomladi 2014) Erjavec postavlja Slovenijo med Evropsko unijo in Rusijo, torej ravna, kot da Slovenija ne bi bila članica EU, ampak nekakšna vmesna, nevtralna država.  

 

Namesto Erjavčevega trikotnika EU-Slovenija-Rusija pride naslednje leto (2015) v Minsku do dogovora v formatu t.i. normandijske četverice, tj. voditeljev Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, ki se sporazumejo o prekinitvi ognja v Doneškem bazenu s 15. februarjem. Tej bi sledil umik težkega orožja. Dogovor podpišejo tudi kontaktna skupina (Ukrajina, Rusija, Ovse) in predstavniki separatistov.

 

 

***

 

Slovensko-hrvaške odnose po letu 2008 določajo zapleti s t.i. arbitražnim sporazumom, ki ga je novembra 2009 s hrvaško kolegico Kosorjevo v navzočnosti švedskega ministrskega predsednika podpisal takratni predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Podpisu sporazuma, ki je vseboval nejasno zahtevo po določitvi stika (junction) slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami, je sledil referendum, s katerim je Pahorjeva vlada poleti 2010 s pomočjo obsežne medijske kampanje prenesla odgovornost za podpis na državljane. Sledila so leta spornih kadrovskih potez (npr. Türkova postavitev Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra avgusta 2011), velikanskih stroškov in nestrpnega čakanja. Vse do poletja 2015, ko se je slovensko-hrvaška arbitraža podrla zaradi nedovoljenega nakladanja Drenikove in Sekolca o pričakovanem pozitivnem izidu arbitraže. Hrvati so - kot so večkrat ponovili - izstopili iz arbitražnega postopka, ki se je nato z zamudo in polomijo za slovensko stran (dovoljenje za plovbo iz slovenskega teritorialnega morja preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda) končal poleti 2017.

 

Hrvate je - kot je razvidno iz medijskih odmevov - posebej razburila izjava Karla Erjavca za velenjsko televizijo VTV marca 2015:

 

"Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, imamo optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem."

 

Zaradi omenjene izjave je takratna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić arbitražnemu sodišču poslala pismo in ga pozvala, naj pazljivo preuči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da njihovo delo ne bo zbujalo dvoma. Arbitražno sodišče je nato Erjavca pozvalo, naj se vzdrži izjav o izidu arbitraže med državama, po drugi strani pa zagotovilo, da informacije, povezane s sporom med državama, niso odtekale s sodišča.

 

Minister Erjavec ves čas razburja hrvaške kolege in novinarje - navsezadnje pa tudi svojega šefa Cerarja - z izjavami o dokončni rešitvi mejnega vprašanja, o implementaciji haaške razsodbe, o ostrem policijskem režimu v Piranskem zalivu, predvsem pa z napovedmi slovenskih maščevalnih ukrepov pri vstopanju Hrvaške v Schengen in OECD. Erjavec nikoli ni priznal, da se je bil pošteno motil pri napovedih o svoji oz. slovenski zmagi v Haagu.

 

 

***

 

Kot rečeno, se zunanji minister ne trudi za dobre odnose z velesilami, kot sta ZDA in Kitajska. To svojo politiko je v zadnjih tednih - ko je napovedal ekskluzivno slovensko priznanje Palestine - nadgradil z napovedjo poslabšanja odnosov z Izraelom. Predsednik državnega zbora Brglez je za Delo povedal, da Slovenija priznava palestinsko državo v skupini enako mislečih držav. S tem je mislil neuvrščene države, morda pa tudi tiste države, ki so Palestino priznale pred vstopom v Evropsko unijo. V EU se je za priznanje odločila leta 2010 samo Švedska. V slovenski politiki - odkar se Avstrija, Madžarska in Poljska odlikujejo z nekaterimi konservativnimi in protilevičarskimi ukrepi - ni posebnega interesa za druženje s srednjeevropskimi državami oz. z Višegradom.

 

Diadem na glavi slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se - če bo prišel v Ljubljano - ne namerava srečati s preganjanim predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom. Erjavca bi lahko vprašali, zakaj se - če že tako disciplinirano sledi politiki vlade Mariana Rajoya - nanjo ne zanaša, ko gre za priznanje Palestine. In zakaj ni enako kot pri Palestini pogumen pri Kataloncih?

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,060
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,718
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,501
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,104
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,533
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,735
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,231
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,328
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990