Komentar

Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji

Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne moremo spregledati: da je poslanec Cerarjeve stranke Dragan Matić v proceduro državnega zbora vložil predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Ni naključje, da se je to zgodilo ravno na dan, ko sta se na skupni seji sešli slovenska in srbska vlada. Kaj natanko bi rada SMC s tem ustavno zelo problemtičnim zakonom dosegla, ni jasno. Diskriminirala vse druge narode, ki nimajo zveze z "nekdanjo SFRJ", pa vseeno živijo v Sloveniji? Se prikupila Srbom, Bosancem, Hrvatom idr., da bi na junijskih volitvah glasovali zanjo?!

02.02.2018 00:18
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Dragan Matić   Miro Cerar   SMC   Ljudmila Novak   Matej Tonin   vlada   Brdo pri Kranju   ustava   64. člen   manjšina   avtohtonost   Violeta Tomić   diskriminacija   Staroavstrijci

Foto: Mediaspeed

Ključna problema Matićevega zakonodajnega podviga sta protiustavnost podeljevanja kakršnega koli "manjšinskega" statusa pripadnikom narodov, ki niso bodisi Italijani ali Madžari, ter diskriminacija vseh tistih državljanov Slovenije, ki ne izvirajo iz nekdanje SFRJ oziroma ki v SFRJ niso imeli priznanega statusa naroda.

Preden izrečemo Ljudmili Novak zasluženo pohvalo zaradi odločitve, da se umakne kot predsednica NSi in svoje mesto odstopi mlajšim, se bomo vprašali, čemu sploh "skupne seje" slovenske in v tem primeru srbske vlade? Smo mar v neki novi, še ne povsem definirani uniji? Ima slovenska vlada "skupne seje" tudi z italijansko, avstrijsko, madžarsko ali hrvaško vlado? Oziroma - če smo geografsko natančni, kajti Srbija (še) ni slovenska soseda - s francosko, švicarsko, nemško, češko, slovaško in drugimi vladami držav v sosedstvu? Poleg tega Srbija ni članica Evropske unije in že to dejstvo odpira dodatne dvome o slovenski evropski umeščenosti, identiteti in strateških prioritetah. Je povezovanje s Srbijo del slovenskih naporov, da se umestimo v t.i. prvi krog članic Unije? Kajti če bi se bil Miro Cerar lahko pohvalil s skupno sejo svoje in avstrijske vlade, denimo, bi imel vsaj nekaj argumentov, s katerimi bi lahko zagovarjal včerajšnjo sejo s srbsko vlado v bivši Karadjordjevićevi rezidenci na Brdu pri Kranju. A ker jih v resnici nima, se ne more niti zagovarjati. A namesto tega se raje hvali z odličnimi odnosi med "republikama", medtem ko taisti dan njegov poslanec Dragan Matić v proceduro državnega zbora vloži zakon, ki bi umetno ustvaril ducat novih, "jugoslovanskih" manjšin na Slovenskem ...

 

K inženiringu umetnih manjšin in njegovim absurdom se še vrnemo. Najprej pa nekaj besed o Ljudmili Novak in njenem "umiku". V slovenski politiki se to praviloma ne dogaja. Si predstavljate, da bi ji kmalu sledil še Janez Janša in razglasil, da se bo odslej posvečal samo še družini, plezariji in pisanju (prav v tem vrstnem redu)? Ali si lahko zamislite, da bi potem SDS na izrednem kongresu za novega predsednika izvolil kakšnega mlajšega, neobremenjenega človeka, kakršen je denimo Anže Logar? Ne gre, kajne? Kaj bi se zgodilo z Janševo stranko na volitvah, koliko glasov bi prejela?

 

Rošada v vodstvu NSi je svojevrsten indikator drznosti, ki jo večina političnih strategov običajno odsvetuje. Menjati konja oziroma - v konkretnem primeru - kobilo, ki je doslej že zmagoval(a), je hudo tvegano. A po drugi strani je politika tudi hazard in kdor ne tvega, ne more dobiti ničesar (lahko samo izgubi). Zaradi tega odločitev sivih eminenc Nove Slovenije, ki so zadnjih nekaj mesecev intenzivno "delovali v ozadju" in pripravljali teren, nikakor ni presenetljiva. Odstop Ljudmile Novak je lahko šokiral le tiste, ki se s politiko srečujejo na konferencah na novinarje in tiskovnimi sporočili. Nova Slovenija je namreč že vse od zaostritve odnosov z Janšo (kar je kajpak obremenilo tudi odnose s stranko SDS, kjer se razen Romane Jordan doslej nihče ni upal javno nasprotovati večnemu šefu, ki bo letos obeležil visok jubilej, četrt stoletja na čelu stranke), zlasti pa po slabem rezultatu Ljudmile Novak na lanskih predsedniških volitvah iskala "rešitev". Ker Novakova sprva ni pristala na odstop, so morali poiskati kompromis. Del tega kompromisa je tudi Matej Tonin, ki bo stranko vodil do izrednega kongresa.

 

 

Zdaj že bivša predsednica Ljudmila Novak in vršilec dolžnosti predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.

 

 

Ali je Nova Slovenija prva stranka pri nas, ki je spoznala nujnost generacijske prevetritve, je še prezgodaj govoriti. Za zdaj kaže, da gredo v to smer in da so napravili prvi korak, da stopijo iz mračne sence največje opozicijske stranke na desnici. Za NSi je to dejansko preživetvenega pomena. Dolgo časa so se slepili, da lahko igrajo dvojno igro - po eni strani z mehčanjem stališč proti levi sredini, po drugi pa z zaostrovanjem proti Janši - in s tem profitirajo. Še do predsedniških volitev lanske jeseni so verjeli, da jim bo to uspelo, da bo Ljudmila Novak prišla v drugi krog in se pomerila z Borutom Pahorjem ter da jim kamniški Šarec v ničemer ne predstavlja konkurence. Že takrat smo na portalu+ ugotavljali, da to ne drži in da je Marjan Šarec za NSi nočna mora, kajti že če jim odškrtne dva odstotka na parlamentarnih volitvah, je z njimi konec. Janši se lahko ob tem samo smeji. Njegova sla po oblasti je namreč še vedno manjša od upanja, da bi NSi ponovno izpadla iz parlamenta. Kar bi pomenilo, da je SDS edini igralec na desnem političnem polu.

 

Mehki udar v vodstvu najmanjše parlamentarne stranke (NSi ima v državnem zboru le šest poslancev) je lahko prvi korak k "prestrukturiranju" desne sredine na Slovenskem, kar je seveda dobra novica. Ne more biti levica večno na oblasti. Trenutno poleg SDS (ki pa je z Janšo relativno paralizirana, saj se vse druge parlamentarne stranke pridušajo, da z njimi ne gredo v koalicijo, dokler bo on predsednik SDS) namreč samo NSi ankete kažejo dovolj visoko podporo za uvrstitev v parlament (stranke Bojana Dobovška v tem primeru nismo upoštevali, čeprav po nekaterih anketah lahko preseže parlamentarni prag - no, je pa na mestu vprašanje, kam jo kot liberalno stranko umestiti, prav daleč od sredine proti desni zagotovo ne). To pa pomeni, da bodo morali v NSi v prihodnjih štirih mesecih, če predpostavimo, da se bo predvolilna kampanja uradno začela takoj po prvomajskih praznikih, zavihati rokave kot še nikoli.

 

Če bi bil njihov glavni politični strateg, bi jim vsekakor svetoval, naj se nehajo zaganjati v Janšo in se raje ukvarjajo z vlogo, ki jim v parlamentarni demokraciji kot opozicijski stranki pritiče. Naj torej ostreje in konkretneje napadajo vlado Mira Cerarja in njegovih dveh satelitov. Če bo NSi ostala zmerna konservativna stranka, potem je med njenimi glavnimi skrbmi tudi spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. In tu lahko SMC sistematično sesuva, sploh ker je ta stranka, ki je v najbolj akutni fazi notranjega razkroja, postala sinonim parcialnih in osebnih interesov njenih poslancev in funkcionarjev. In če je pred nedavnim SMC-jev poslanec Branko Zorman v proceduro vložil Zakon o igrah na srečo, za katerega je bilo takoj jasno, da mu ga je "prijateljsko" sugeriral nekdo iz igralniških krogov, ki ima neposredni ekonomski interes za sprejem tega zakona (kar pa je glede na zakonodajno proceduro praktično nemogoče do razpisa volitev), potem se je včeraj, 1. februarja, zgodilo še nekaj bolj sramotnega.

 

Cerarjev poslanec Dragan Matić, ki se je blamiral že z Zakonom o medijih, je tokrat ravno na dan, ko sta se na Brdu pri Kranju na skupni seji sestali srbska in slovenska vlada, skupaj še z nekaterimi poslankami in poslanci v zakonodajni postopek državnega zbora vložil predlog zakona, ki je ustavno še kako sporen, vsebinsko pa problematičen, provokativen in krivičen. Da Matić tega ni delal na svojo roko, dokazuje Cerarjevo javno hvalisanje o dobrih odnosih med državama - in vloženi predlog zakona o t.i. kolektivnem priznanju kulturnih pravic narodom bivših jugoslovanskih republik, ki živijo v Sloveniji, naj bi dokazoval prav to. Vsaj tako misli Cerar.

 

Kaj v resnici dokazuje ta zmešana poteza potapljajoče se ladje, imenovane SMC Titanik, je seveda drugo vprašanje. Bržkone samo to, da cerarjanci obupno iščejo način, kako bi izboljšali svoj volilni rezultat na prihajajočih volitvah. Kot da bi hoteli od propadle LDS kopirati najslabše, so v proceduro državnega zbora vložili predlog zakona, ki je vsaj tako problematičen kot njihov poskus izbrisa financiranja (šestih) osnovnih šol z obveznim javnim programom iz ustave, kar je na srečo preprečil šele poslanec madžarske manjšine. Tokrat bi Matić et consortes radi v poseben, tj. privilegiran položaj postavili "narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji". Predlog zakona se formalno namreč imenuje Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (vir).

 

 

Živela jugonostalgija! Violeta Tomić, poslanka Levice, bi "kolektivne kulturne pravice" slovenskih državljanov, ki so po narodnosti pripadniki nekdanjih jugoslovanskih republik, vpisala kar v slovensko ustavo.

 

 

Kje je sploh bistvo problema, ki nima nobene zveze z nacionalizmom? To, da je v nasprotju s slovensko ustavo, ki Slovenijo definira kot državo slovenskega naroda, pod terminom "narodna skupnost" pa v 64. členu pripoznava le italijansko in madžarsko avtohtono manjšino (posebne pravice pa v 65. členu podeljuje tudi pripadnikom t.i. romske skupnosti), nikakor pa ne dopušča raztegovanja tega izraza še na neke druge, v Sloveniji neavtohtone "narode" oziroma pripadnike teh narodov.

 

Drugi, pravzaprav še celo hujši problem pa je očitna diskriminacija vseh tistih pripadnikov narodov, ki v Slovenijo niso prišli iz nekdanje SFRJ oziroma ki v SFRJ nikoli niso imeli priznanega statusa naroda. Še zlasti se bodo počutili diskriminirane pripadniki avtohtone (!) staroavstrijske manjšine na Štajerskem in Kočevskem, ki bi si po vseh merilih zaslužili vsaj resno razpravo glede vprašanja priznanja njihovega posebnega, zaradi mene tudi manjšinskega statusa. Mnogo manj prestižno, po drugi strani pa zelo esencialno je vprašanje finančne podpore za delovanje tistih nekaj kulturnih društev Staroavstrijcev pri nas, ki jih lahko preštejete na prste leve roke. Slovenska država je namreč do njih zelo mačehovska.

 

Da Matićev predlog predpostavlja ustanovitev posebnega urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in njegovo financiranje, je po vsem tem, kar smo zgoraj navedli, pravzaprav brezpredmetno. Podobno kot je absurdna "rešitev" Matićeve kolegice Violete Tomić, da bi "kolektivne kulturne pravice narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ" vpisali kar v ustavo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,102
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,545
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,802
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,505
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 747