Komentar

Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju

Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

02.02.2018 22:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   tviter   nevednost   Donald Trump   Angela Merkel   Winston Churchill   Sokrat   Davos   Taras Kermauner   Rudi Šeligo

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

Prvič sem grafit opazil - med vožnjo skozi krožišče v Novi Gorici - lani ali morda še prej. V naglici sem prebral "VEM, PA NE POVEM". Po nekajsekundnem razmišljanju o tem, kako moderna so postala kratka sporočila, med katere poleg grafitov spadajo tudi t. i. tviti, sem si rekel: "Aha."

Naslednjič in še večkrat potem sem ugotovil, da sem bil bral narobe in da v resnici piše "NE VEM, PA NE POVEM". Zmotil sem se, ker napisa nisem prebral z obcestnega zidu, ampak iz svoje spominske zaloge. "Vem, pa ne povem", so govorili ali kričali drzni svobodoljubi in revolucionarji na policijskih zaslišanjih v totalitarnih režimih. Manj drzni svobodoljubi in revolucionarji, ki so seveda marsikaj vedeli, so odgovarjali preprosto "ne vem". Tupatam se vam bo z besedami "vem, pa ne povem" pohvalil kak politični funkcionar ali obveščevalec. Marsikaj vedo in marsikdaj ne povedo, kar vedo, diplomati. Njihova naloga - ki je za mnoge (diplomate) sicer nedosegljiva ali celo neznana - je, da čim več vedo in čim manj povedo, posebej nepooblaščenim. Pogosto hočemo povedati, vendar se "ugriznemo v jezik", in tega ali vsega, kar vemo, ne povemo. Lahko gre za neprijetne resnice in za obzirnost, lahko za previdnost ali oportunizem.

 

"Ne vem, pa ne povem" je nenavadna in na prvi pogled nesmiselna izjava, saj tisti, ki nečesa ne vedo, o tem tako ali tako ne morejo govoriti. Ali pač? Problem je v tem, da mnogi ne vedo, pa vseeno povedo. Govorijo, čeprav nimajo pojma, o čem govorijo. Govorijo (in pišejo) o stvareh, na katere se ne spoznajo. Torej NE VEM, PA POVEM.

 

 

***

 

Prijatelj mi je nedavno rekel, da danes avtorji namesto knjig pišejo članke (ali bloge), namesto člankov pa tvite. Nekaj časa sem premleval to prijateljevo izjavo. Po svoje me je prizadela, saj pišem knjige in članke, število svojih tvitov pa lahko preštejem na prste ene roke. Poznam avtorje, ki pišejo knjige, članke in neumorno tvitajo, za mnoge pa je res značilno, da predvsem tvitajo. Ob tem  pomislim na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki - če verjamem poročanju nemškega tednika Der Spiegel - mnoge večerne ure posveča prav tvitanju, torej bolj ali manj domiselnim odgovorom na različne polemične komentarje in obtožbe. Isti tednik pravi, da podobno ravnajo tudi nemški voditelji, celo Angela Merkel. Ob tem se sprašuje, ali ne bi bilo pametneje, ko bi se ljubitelji hitrih potez bolj zadrževali, saj pogosto objavljajo reči, ki se izkažejo kot neresnične, predvsem pa nekoristne in jim je pozneje žal. Morda bi kaj podobnega lahko priporočili tudi vnetim tviterašem iz Slovenije?

 

Problem sta hitrost in čas. Nemci pravijo avtorjem bliskovitih (besednih) reakcij, da so schlagfertig, kar ponekod prevajajo kot odrezav, morda bi bilo bolje reči priseben. Domislice, posebej če so zasoljene in duhovite, so znamenje bistroumnosti in retorične sposobnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali domislice nastajajo tako hitro, kot so izrečene in kot je videti na prvi pogled? Vzemimo domislico bankirja Jamesa Dimona, da namreč v Davosu "milijarderji govorijo milijonarjem, kako se počuti srednji razred". Ali na primer slavno domislico Winstona Churchilla: "Torej, to ni konec. To ni niti začetek konca. Morda pa je konec začetka." Ali Sokratovo domislico "vem, da nič ne vem". So bili prebliski ali vnaprej pripravljeni izreki?

 

Menda naj bi bil pokojni književnik Taras Kermauner sposoben napisati po 20 strani teksta na dan. O hitrosti književnikovega pisanja se je mogoče prepričati v avtobiografski knjigi Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem. V glavnem pisanje knjig traja, zanj si je treba vzeti čas, povezano pa je s premišljevanjem in čakanjem na miselne utrinke. Pokojni pisatelj Rudi Šeligo je govoril o potrpežljivosti, ki je potrebna, da "kaj kapne", naš učitelj in prijatelj Dušan Pirjevec pa je nekoč - po tistem, ko je nehal kaditi cigarete - približno takole opisal svoj pisateljski postopek:

 

"Mislim, da odkar ne kadim, pišem bolje. Prižiganje cigarete, prenašanje k ustom, otresanje, odlaganje in ugašanje v pepelniku ... v bistvu prekinja misel. Če ne kadim, se lažje prepustim misli."

 

Prepuščanje mislim vzame čas. Da bi nekaj vedeli, moramo - na podlagi svojega in priučenega znanja - o tem premišljevati, nakar to, kar smo premislili, tudi primerno oblikovati oz. - kot pravimo - formulirati. Razumni ljudje bi se morali držati gesla: VEM, NATO POVEM TUDI DRUGIM ali ČE NE VEM, VPRAŠAM.

 

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

 

Latinski pregovor pravi Ignorantia juris nocet, kar prevajamo z nevednost ne ščiti pred zakonom ali nepoznavanje prava/zakona je škodljivo. Ta misel je pravzaprav temelj vsega, kar počnejo razumni (in dobri) ljudje v družbenem življenju in še posebej v politiki. To je navsezadnje predmet znamenitega Kafkovega romana Proces in še bolj kratke zgodbe z naslovom Pred vrati postave. Postava je zavarovana z vrati in strogim vratarjem. Popotnik z dežele bi rad vstopil, vendar je vstop prepovedan. Pred smrtjo ga zanima, kako da razen njega nihče ni poskusil vstopiti skozi vrata postave, stražar pa mu pojasni, da je bil vhod namenjen samo njemu, popotniku z dežele.

 

Podobno logiko so uporabljali v diktaturah, tudi v Jugoslaviji, kjer so celo izdajali Tajni uradni list, kar ne pomeni nič drugega kot to, da državljani niso nikoli varni pred zakonom, ki ga niti ne morejo poznati. Svojim študentom priporočam, naj si prizadevajo in s svojimi dejanji jamčijo, da se kaj takega ne more nikoli več zgoditi. Naši študentje (naj bodo sodniki, odvetniki ali podjetniki) so po poklicu varuhi pravne države, za katero so značilni pregledni postopki sprejemanja in uveljavljanja zakonov. Naši diplomanti so z eno besedo varuhi preglednosti in preganjalci nevednosti. Po drugi strani seveda ne drži, da so vsi zakoni dobri in pravični. Povsod in vedno obstaja nevarnost, da se krivice zgodijo na zakonit način.

 

Drugo ime za nevednost je amaterizem. Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.896
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.185
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.775
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 804
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 547