Komentar

Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju

Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

02.02.2018 22:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   tviter   nevednost   Donald Trump   Angela Merkel   Winston Churchill   Sokrat   Davos   Taras Kermauner   Rudi Šeligo

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

Prvič sem grafit opazil - med vožnjo skozi krožišče v Novi Gorici - lani ali morda še prej. V naglici sem prebral "VEM, PA NE POVEM". Po nekajsekundnem razmišljanju o tem, kako moderna so postala kratka sporočila, med katere poleg grafitov spadajo tudi t. i. tviti, sem si rekel: "Aha."

Naslednjič in še večkrat potem sem ugotovil, da sem bil bral narobe in da v resnici piše "NE VEM, PA NE POVEM". Zmotil sem se, ker napisa nisem prebral z obcestnega zidu, ampak iz svoje spominske zaloge. "Vem, pa ne povem", so govorili ali kričali drzni svobodoljubi in revolucionarji na policijskih zaslišanjih v totalitarnih režimih. Manj drzni svobodoljubi in revolucionarji, ki so seveda marsikaj vedeli, so odgovarjali preprosto "ne vem". Tupatam se vam bo z besedami "vem, pa ne povem" pohvalil kak politični funkcionar ali obveščevalec. Marsikaj vedo in marsikdaj ne povedo, kar vedo, diplomati. Njihova naloga - ki je za mnoge (diplomate) sicer nedosegljiva ali celo neznana - je, da čim več vedo in čim manj povedo, posebej nepooblaščenim. Pogosto hočemo povedati, vendar se "ugriznemo v jezik", in tega ali vsega, kar vemo, ne povemo. Lahko gre za neprijetne resnice in za obzirnost, lahko za previdnost ali oportunizem.

 

"Ne vem, pa ne povem" je nenavadna in na prvi pogled nesmiselna izjava, saj tisti, ki nečesa ne vedo, o tem tako ali tako ne morejo govoriti. Ali pač? Problem je v tem, da mnogi ne vedo, pa vseeno povedo. Govorijo, čeprav nimajo pojma, o čem govorijo. Govorijo (in pišejo) o stvareh, na katere se ne spoznajo. Torej NE VEM, PA POVEM.

 

 

***

 

Prijatelj mi je nedavno rekel, da danes avtorji namesto knjig pišejo članke (ali bloge), namesto člankov pa tvite. Nekaj časa sem premleval to prijateljevo izjavo. Po svoje me je prizadela, saj pišem knjige in članke, število svojih tvitov pa lahko preštejem na prste ene roke. Poznam avtorje, ki pišejo knjige, članke in neumorno tvitajo, za mnoge pa je res značilno, da predvsem tvitajo. Ob tem  pomislim na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki - če verjamem poročanju nemškega tednika Der Spiegel - mnoge večerne ure posveča prav tvitanju, torej bolj ali manj domiselnim odgovorom na različne polemične komentarje in obtožbe. Isti tednik pravi, da podobno ravnajo tudi nemški voditelji, celo Angela Merkel. Ob tem se sprašuje, ali ne bi bilo pametneje, ko bi se ljubitelji hitrih potez bolj zadrževali, saj pogosto objavljajo reči, ki se izkažejo kot neresnične, predvsem pa nekoristne in jim je pozneje žal. Morda bi kaj podobnega lahko priporočili tudi vnetim tviterašem iz Slovenije?

 

Problem sta hitrost in čas. Nemci pravijo avtorjem bliskovitih (besednih) reakcij, da so schlagfertig, kar ponekod prevajajo kot odrezav, morda bi bilo bolje reči priseben. Domislice, posebej če so zasoljene in duhovite, so znamenje bistroumnosti in retorične sposobnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali domislice nastajajo tako hitro, kot so izrečene in kot je videti na prvi pogled? Vzemimo domislico bankirja Jamesa Dimona, da namreč v Davosu "milijarderji govorijo milijonarjem, kako se počuti srednji razred". Ali na primer slavno domislico Winstona Churchilla: "Torej, to ni konec. To ni niti začetek konca. Morda pa je konec začetka." Ali Sokratovo domislico "vem, da nič ne vem". So bili prebliski ali vnaprej pripravljeni izreki?

 

Menda naj bi bil pokojni književnik Taras Kermauner sposoben napisati po 20 strani teksta na dan. O hitrosti književnikovega pisanja se je mogoče prepričati v avtobiografski knjigi Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem. V glavnem pisanje knjig traja, zanj si je treba vzeti čas, povezano pa je s premišljevanjem in čakanjem na miselne utrinke. Pokojni pisatelj Rudi Šeligo je govoril o potrpežljivosti, ki je potrebna, da "kaj kapne", naš učitelj in prijatelj Dušan Pirjevec pa je nekoč - po tistem, ko je nehal kaditi cigarete - približno takole opisal svoj pisateljski postopek:

 

"Mislim, da odkar ne kadim, pišem bolje. Prižiganje cigarete, prenašanje k ustom, otresanje, odlaganje in ugašanje v pepelniku ... v bistvu prekinja misel. Če ne kadim, se lažje prepustim misli."

 

Prepuščanje mislim vzame čas. Da bi nekaj vedeli, moramo - na podlagi svojega in priučenega znanja - o tem premišljevati, nakar to, kar smo premislili, tudi primerno oblikovati oz. - kot pravimo - formulirati. Razumni ljudje bi se morali držati gesla: VEM, NATO POVEM TUDI DRUGIM ali ČE NE VEM, VPRAŠAM.

 

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

 

Latinski pregovor pravi Ignorantia juris nocet, kar prevajamo z nevednost ne ščiti pred zakonom ali nepoznavanje prava/zakona je škodljivo. Ta misel je pravzaprav temelj vsega, kar počnejo razumni (in dobri) ljudje v družbenem življenju in še posebej v politiki. To je navsezadnje predmet znamenitega Kafkovega romana Proces in še bolj kratke zgodbe z naslovom Pred vrati postave. Postava je zavarovana z vrati in strogim vratarjem. Popotnik z dežele bi rad vstopil, vendar je vstop prepovedan. Pred smrtjo ga zanima, kako da razen njega nihče ni poskusil vstopiti skozi vrata postave, stražar pa mu pojasni, da je bil vhod namenjen samo njemu, popotniku z dežele.

 

Podobno logiko so uporabljali v diktaturah, tudi v Jugoslaviji, kjer so celo izdajali Tajni uradni list, kar ne pomeni nič drugega kot to, da državljani niso nikoli varni pred zakonom, ki ga niti ne morejo poznati. Svojim študentom priporočam, naj si prizadevajo in s svojimi dejanji jamčijo, da se kaj takega ne more nikoli več zgoditi. Naši študentje (naj bodo sodniki, odvetniki ali podjetniki) so po poklicu varuhi pravne države, za katero so značilni pregledni postopki sprejemanja in uveljavljanja zakonov. Naši diplomanti so z eno besedo varuhi preglednosti in preganjalci nevednosti. Po drugi strani seveda ne drži, da so vsi zakoni dobri in pravični. Povsod in vedno obstaja nevarnost, da se krivice zgodijo na zakonit način.

 

Drugo ime za nevednost je amaterizem. Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
0
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.984
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.776
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.457
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.805
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.126
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.583
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.906
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.490
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.621
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.520