Komentar

Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju

Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

02.02.2018 22:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   tviter   nevednost   Donald Trump   Angela Merkel   Winston Churchill   Sokrat   Davos   Taras Kermauner   Rudi Šeligo

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

Prvič sem grafit opazil - med vožnjo skozi krožišče v Novi Gorici - lani ali morda še prej. V naglici sem prebral "VEM, PA NE POVEM". Po nekajsekundnem razmišljanju o tem, kako moderna so postala kratka sporočila, med katere poleg grafitov spadajo tudi t. i. tviti, sem si rekel: "Aha."

Naslednjič in še večkrat potem sem ugotovil, da sem bil bral narobe in da v resnici piše "NE VEM, PA NE POVEM". Zmotil sem se, ker napisa nisem prebral z obcestnega zidu, ampak iz svoje spominske zaloge. "Vem, pa ne povem", so govorili ali kričali drzni svobodoljubi in revolucionarji na policijskih zaslišanjih v totalitarnih režimih. Manj drzni svobodoljubi in revolucionarji, ki so seveda marsikaj vedeli, so odgovarjali preprosto "ne vem". Tupatam se vam bo z besedami "vem, pa ne povem" pohvalil kak politični funkcionar ali obveščevalec. Marsikaj vedo in marsikdaj ne povedo, kar vedo, diplomati. Njihova naloga - ki je za mnoge (diplomate) sicer nedosegljiva ali celo neznana - je, da čim več vedo in čim manj povedo, posebej nepooblaščenim. Pogosto hočemo povedati, vendar se "ugriznemo v jezik", in tega ali vsega, kar vemo, ne povemo. Lahko gre za neprijetne resnice in za obzirnost, lahko za previdnost ali oportunizem.

 

"Ne vem, pa ne povem" je nenavadna in na prvi pogled nesmiselna izjava, saj tisti, ki nečesa ne vedo, o tem tako ali tako ne morejo govoriti. Ali pač? Problem je v tem, da mnogi ne vedo, pa vseeno povedo. Govorijo, čeprav nimajo pojma, o čem govorijo. Govorijo (in pišejo) o stvareh, na katere se ne spoznajo. Torej NE VEM, PA POVEM.

 

 

***

 

Prijatelj mi je nedavno rekel, da danes avtorji namesto knjig pišejo članke (ali bloge), namesto člankov pa tvite. Nekaj časa sem premleval to prijateljevo izjavo. Po svoje me je prizadela, saj pišem knjige in članke, število svojih tvitov pa lahko preštejem na prste ene roke. Poznam avtorje, ki pišejo knjige, članke in neumorno tvitajo, za mnoge pa je res značilno, da predvsem tvitajo. Ob tem  pomislim na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki - če verjamem poročanju nemškega tednika Der Spiegel - mnoge večerne ure posveča prav tvitanju, torej bolj ali manj domiselnim odgovorom na različne polemične komentarje in obtožbe. Isti tednik pravi, da podobno ravnajo tudi nemški voditelji, celo Angela Merkel. Ob tem se sprašuje, ali ne bi bilo pametneje, ko bi se ljubitelji hitrih potez bolj zadrževali, saj pogosto objavljajo reči, ki se izkažejo kot neresnične, predvsem pa nekoristne in jim je pozneje žal. Morda bi kaj podobnega lahko priporočili tudi vnetim tviterašem iz Slovenije?

 

Problem sta hitrost in čas. Nemci pravijo avtorjem bliskovitih (besednih) reakcij, da so schlagfertig, kar ponekod prevajajo kot odrezav, morda bi bilo bolje reči priseben. Domislice, posebej če so zasoljene in duhovite, so znamenje bistroumnosti in retorične sposobnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali domislice nastajajo tako hitro, kot so izrečene in kot je videti na prvi pogled? Vzemimo domislico bankirja Jamesa Dimona, da namreč v Davosu "milijarderji govorijo milijonarjem, kako se počuti srednji razred". Ali na primer slavno domislico Winstona Churchilla: "Torej, to ni konec. To ni niti začetek konca. Morda pa je konec začetka." Ali Sokratovo domislico "vem, da nič ne vem". So bili prebliski ali vnaprej pripravljeni izreki?

 

Menda naj bi bil pokojni književnik Taras Kermauner sposoben napisati po 20 strani teksta na dan. O hitrosti književnikovega pisanja se je mogoče prepričati v avtobiografski knjigi Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem. V glavnem pisanje knjig traja, zanj si je treba vzeti čas, povezano pa je s premišljevanjem in čakanjem na miselne utrinke. Pokojni pisatelj Rudi Šeligo je govoril o potrpežljivosti, ki je potrebna, da "kaj kapne", naš učitelj in prijatelj Dušan Pirjevec pa je nekoč - po tistem, ko je nehal kaditi cigarete - približno takole opisal svoj pisateljski postopek:

 

"Mislim, da odkar ne kadim, pišem bolje. Prižiganje cigarete, prenašanje k ustom, otresanje, odlaganje in ugašanje v pepelniku ... v bistvu prekinja misel. Če ne kadim, se lažje prepustim misli."

 

Prepuščanje mislim vzame čas. Da bi nekaj vedeli, moramo - na podlagi svojega in priučenega znanja - o tem premišljevati, nakar to, kar smo premislili, tudi primerno oblikovati oz. - kot pravimo - formulirati. Razumni ljudje bi se morali držati gesla: VEM, NATO POVEM TUDI DRUGIM ali ČE NE VEM, VPRAŠAM.

 

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

 

Latinski pregovor pravi Ignorantia juris nocet, kar prevajamo z nevednost ne ščiti pred zakonom ali nepoznavanje prava/zakona je škodljivo. Ta misel je pravzaprav temelj vsega, kar počnejo razumni (in dobri) ljudje v družbenem življenju in še posebej v politiki. To je navsezadnje predmet znamenitega Kafkovega romana Proces in še bolj kratke zgodbe z naslovom Pred vrati postave. Postava je zavarovana z vrati in strogim vratarjem. Popotnik z dežele bi rad vstopil, vendar je vstop prepovedan. Pred smrtjo ga zanima, kako da razen njega nihče ni poskusil vstopiti skozi vrata postave, stražar pa mu pojasni, da je bil vhod namenjen samo njemu, popotniku z dežele.

 

Podobno logiko so uporabljali v diktaturah, tudi v Jugoslaviji, kjer so celo izdajali Tajni uradni list, kar ne pomeni nič drugega kot to, da državljani niso nikoli varni pred zakonom, ki ga niti ne morejo poznati. Svojim študentom priporočam, naj si prizadevajo in s svojimi dejanji jamčijo, da se kaj takega ne more nikoli več zgoditi. Naši študentje (naj bodo sodniki, odvetniki ali podjetniki) so po poklicu varuhi pravne države, za katero so značilni pregledni postopki sprejemanja in uveljavljanja zakonov. Naši diplomanti so z eno besedo varuhi preglednosti in preganjalci nevednosti. Po drugi strani seveda ne drži, da so vsi zakoni dobri in pravični. Povsod in vedno obstaja nevarnost, da se krivice zgodijo na zakonit način.

 

Drugo ime za nevednost je amaterizem. Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,313
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,167
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,266
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 932
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672