Komentar

Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju

Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

02.02.2018 22:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   tviter   nevednost   Donald Trump   Angela Merkel   Winston Churchill   Sokrat   Davos   Taras Kermauner   Rudi Šeligo

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

Prvič sem grafit opazil - med vožnjo skozi krožišče v Novi Gorici - lani ali morda še prej. V naglici sem prebral "VEM, PA NE POVEM". Po nekajsekundnem razmišljanju o tem, kako moderna so postala kratka sporočila, med katere poleg grafitov spadajo tudi t. i. tviti, sem si rekel: "Aha."

Naslednjič in še večkrat potem sem ugotovil, da sem bil bral narobe in da v resnici piše "NE VEM, PA NE POVEM". Zmotil sem se, ker napisa nisem prebral z obcestnega zidu, ampak iz svoje spominske zaloge. "Vem, pa ne povem", so govorili ali kričali drzni svobodoljubi in revolucionarji na policijskih zaslišanjih v totalitarnih režimih. Manj drzni svobodoljubi in revolucionarji, ki so seveda marsikaj vedeli, so odgovarjali preprosto "ne vem". Tupatam se vam bo z besedami "vem, pa ne povem" pohvalil kak politični funkcionar ali obveščevalec. Marsikaj vedo in marsikdaj ne povedo, kar vedo, diplomati. Njihova naloga - ki je za mnoge (diplomate) sicer nedosegljiva ali celo neznana - je, da čim več vedo in čim manj povedo, posebej nepooblaščenim. Pogosto hočemo povedati, vendar se "ugriznemo v jezik", in tega ali vsega, kar vemo, ne povemo. Lahko gre za neprijetne resnice in za obzirnost, lahko za previdnost ali oportunizem.

 

"Ne vem, pa ne povem" je nenavadna in na prvi pogled nesmiselna izjava, saj tisti, ki nečesa ne vedo, o tem tako ali tako ne morejo govoriti. Ali pač? Problem je v tem, da mnogi ne vedo, pa vseeno povedo. Govorijo, čeprav nimajo pojma, o čem govorijo. Govorijo (in pišejo) o stvareh, na katere se ne spoznajo. Torej NE VEM, PA POVEM.

 

 

***

 

Prijatelj mi je nedavno rekel, da danes avtorji namesto knjig pišejo članke (ali bloge), namesto člankov pa tvite. Nekaj časa sem premleval to prijateljevo izjavo. Po svoje me je prizadela, saj pišem knjige in članke, število svojih tvitov pa lahko preštejem na prste ene roke. Poznam avtorje, ki pišejo knjige, članke in neumorno tvitajo, za mnoge pa je res značilno, da predvsem tvitajo. Ob tem  pomislim na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki - če verjamem poročanju nemškega tednika Der Spiegel - mnoge večerne ure posveča prav tvitanju, torej bolj ali manj domiselnim odgovorom na različne polemične komentarje in obtožbe. Isti tednik pravi, da podobno ravnajo tudi nemški voditelji, celo Angela Merkel. Ob tem se sprašuje, ali ne bi bilo pametneje, ko bi se ljubitelji hitrih potez bolj zadrževali, saj pogosto objavljajo reči, ki se izkažejo kot neresnične, predvsem pa nekoristne in jim je pozneje žal. Morda bi kaj podobnega lahko priporočili tudi vnetim tviterašem iz Slovenije?

 

Problem sta hitrost in čas. Nemci pravijo avtorjem bliskovitih (besednih) reakcij, da so schlagfertig, kar ponekod prevajajo kot odrezav, morda bi bilo bolje reči priseben. Domislice, posebej če so zasoljene in duhovite, so znamenje bistroumnosti in retorične sposobnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali domislice nastajajo tako hitro, kot so izrečene in kot je videti na prvi pogled? Vzemimo domislico bankirja Jamesa Dimona, da namreč v Davosu "milijarderji govorijo milijonarjem, kako se počuti srednji razred". Ali na primer slavno domislico Winstona Churchilla: "Torej, to ni konec. To ni niti začetek konca. Morda pa je konec začetka." Ali Sokratovo domislico "vem, da nič ne vem". So bili prebliski ali vnaprej pripravljeni izreki?

 

Menda naj bi bil pokojni književnik Taras Kermauner sposoben napisati po 20 strani teksta na dan. O hitrosti književnikovega pisanja se je mogoče prepričati v avtobiografski knjigi Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem. V glavnem pisanje knjig traja, zanj si je treba vzeti čas, povezano pa je s premišljevanjem in čakanjem na miselne utrinke. Pokojni pisatelj Rudi Šeligo je govoril o potrpežljivosti, ki je potrebna, da "kaj kapne", naš učitelj in prijatelj Dušan Pirjevec pa je nekoč - po tistem, ko je nehal kaditi cigarete - približno takole opisal svoj pisateljski postopek:

 

"Mislim, da odkar ne kadim, pišem bolje. Prižiganje cigarete, prenašanje k ustom, otresanje, odlaganje in ugašanje v pepelniku ... v bistvu prekinja misel. Če ne kadim, se lažje prepustim misli."

 

Prepuščanje mislim vzame čas. Da bi nekaj vedeli, moramo - na podlagi svojega in priučenega znanja - o tem premišljevati, nakar to, kar smo premislili, tudi primerno oblikovati oz. - kot pravimo - formulirati. Razumni ljudje bi se morali držati gesla: VEM, NATO POVEM TUDI DRUGIM ali ČE NE VEM, VPRAŠAM.

 

Bili so časi, ko tistega, kar smo vedeli, nismo mogli povedati. O stvareh, ki smo jih poznali, nismo mogli in nismo smeli govoriti.

 

Latinski pregovor pravi Ignorantia juris nocet, kar prevajamo z nevednost ne ščiti pred zakonom ali nepoznavanje prava/zakona je škodljivo. Ta misel je pravzaprav temelj vsega, kar počnejo razumni (in dobri) ljudje v družbenem življenju in še posebej v politiki. To je navsezadnje predmet znamenitega Kafkovega romana Proces in še bolj kratke zgodbe z naslovom Pred vrati postave. Postava je zavarovana z vrati in strogim vratarjem. Popotnik z dežele bi rad vstopil, vendar je vstop prepovedan. Pred smrtjo ga zanima, kako da razen njega nihče ni poskusil vstopiti skozi vrata postave, stražar pa mu pojasni, da je bil vhod namenjen samo njemu, popotniku z dežele.

 

Podobno logiko so uporabljali v diktaturah, tudi v Jugoslaviji, kjer so celo izdajali Tajni uradni list, kar ne pomeni nič drugega kot to, da državljani niso nikoli varni pred zakonom, ki ga niti ne morejo poznati. Svojim študentom priporočam, naj si prizadevajo in s svojimi dejanji jamčijo, da se kaj takega ne more nikoli več zgoditi. Naši študentje (naj bodo sodniki, odvetniki ali podjetniki) so po poklicu varuhi pravne države, za katero so značilni pregledni postopki sprejemanja in uveljavljanja zakonov. Naši diplomanti so z eno besedo varuhi preglednosti in preganjalci nevednosti. Po drugi strani seveda ne drži, da so vsi zakoni dobri in pravični. Povsod in vedno obstaja nevarnost, da se krivice zgodijo na zakonit način.

 

Drugo ime za nevednost je amaterizem. Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, volilnih zablod in vsega zla. Problem nevednosti je v tem, da je udobnejša od zavedanja. Njeno odpravljanje je težavno in zapleteno. S tvitanjem ne bo šlo. Tvitanje ne nadomešča knjig! Niti člankov v časopisih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
25
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.435
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.908
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.727
04/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.378
05/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.067
06/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.751
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.112
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.060
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.308
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 806