Komentar

Spretnost, naivnost in cinizem*

Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila Jean-Claude Juncker in Andrej Plenković, gledalca in komentatorja na slovenski strani pa Miro Cerar in Karl Erjavec. Juncker je v zvezi s širitvijo EU predstavil "novo strategijo", ki vsebuje pomembno opozorilo.

08.02.2018 22:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jean-Claude Juncker   Andrej Plenković   arbitraža   Evropska unija   Sodišče Evropskih skupnosti   Karl Erjavec   Miro Cerar

Foto: Nova TV

Da bi se slovensko-hrvaški odnosi v bodoče razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir.

To pomembno opozorilo se glasi:

 

"Med državami v regiji so še vedno dvostranski spori, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila uvoza teh sporov in nestabilnosti, ki jo vsebujejo. Dokončne in obvezujoče rešitve s sosedi je treba najti in uresničiti pred pristopom držav ... Vse države se morajo v pristopnem procesu v EU vzdrževati zlorabljanja odprtih problemov. Komisija s svojo novo strategijo priporoča vzpostavitev posebnih dogovorov in nepreklicnih zavez, da nove države članice ne bi mogle preprečiti pristopa drugih zahodnobalkanskih kandidatk ... "

 

Po nastopu hrvaškega predsednika vlade je Juncker rekel, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti svoj "dvostranski kot tudi evropski problem" in da le zadržano ("s prsti") sprejemata ponujeno roko Komisije. Kot piše v Delu, naj bi Juncker kmalu predlagal "predlog sporazuma, ki naj bi vključeval 99 odstotkov arbitražne odločbe". Plenković je govoril o kompromisu, s katerim naj bi bili zadovoljni obe državi.

 

Istega večera je POP TV predvajal izjavi slovenskega predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca. Miro Cerar je (v družbi z voditelji Beneluksa, ki so bili na obisku v Ljubljani) nasprotoval Junckerjevi oznaki, da je spor o slovensko-hrvaški meji "dvostranski". Odločba haaškega sodišča je dokončna, je bil odločen Cerar. Podobno in ostreje je nastopil Karl Erjavec. Rekel je, da je Slovenija problem rešila, ko je Borut Pahor leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum, zdaj pa naj bi to bil problem Evropske komisije. Pomoči ne potrebuje Slovenija, je rekel Erjavec, ampak Plenković, "da bo razumel, da EU spoštuje mednarodno pravo". Na vprašanje Uroša Slaka, ali je napako naredil Pahor, ki je Hrvaški dopustil pristop k EU, predno je bil rešen problem meje, je Erjavec odgovoril, da bi bili ravnali drugače, "ko bi vedeli, da so Hrvati tako nekredibilni". Vendar, je dodal Erjavec, prihodnjič, ko bo šlo za vstop v Schengen, bomo nepopustljivi. Slak je nadaljeval z namigovanjem na slovensko naivnost z domnevo, da bo Hrvaška za svojo politiko nagrajena tako, da bo lahko v prihodnosti blokirala vstop Srbije, Črne gore, Makedonije ... Erjavec ni popustil: "Arbitraža je model in Juncker bo spoznal, da je to rešitev". Dodal je še, da bo Slovenija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropskih skupnosti, torej ne bo odločala komisija, ampak sodišče.

 

Prva in bistvena pripomba v zvezi z najnovejšo epizodo slovensko-hrvaške nadaljevanke je, da se Slovenija preveč zanaša na sodišča, pred katerimi se tudi ne zna vesti, da o zapravljivosti ne govorimo.

 

  1. Slovenija je najprej sestavila pomanjkljiv arbitražni sporazum z nerazumljivo formulirano zahtevo glede meje med svojim in mednarodnim morjem ("stik/junction");

  2. nato je v igri živcev popustila Hrvaški in ji (drugače kot Grčija pri Makedoniji) požrtvovalno pomagala vstopiti v EU;

  3. nato je imenovala in bogato plačala napačnega advokata (Sekolca),

  4. nato si je dovolila škandalozno telefonsko klepetanje (med Sekolcem in Drenikovo);

  5. nato ni sankcionirala "žvižganja" prisluškovalnih služb;

  6. nato se je Erjavec pred izrekom sodbe po televiziji hvalil, da bo zmagal;

  7. nato je dosegla slab rezultat (pravica plovbe preko hrvaškega morja), ki ga je iz političnih razlogov razglasila za odličen rezultat;

  8. nakar je začela pritiskati na Hrvaško, da mora spoštovati razsodbo, ki je ugodna za Hrvaško, slaba in draga pa za Slovenijo;

  9. nakar je živela v prepričanju, da bodo EU, Komisija in Juncker stopili na njeno stran;

  10. nakar se je odločila, da bo Hrvaško tožila pred evropskim sodiščem, kar bo povzročilo nove stroške.

 

Po dogajanju v Strasbourgu se postavlja več neprijetnih vprašanj.

 

Prvo vprašanje je, kaj s kompromisom misli Plenković? Da bo Hrvaška sprejela zase nadvse ugodno razsodbo, če Slovenija pristane na mejo po sredini Piranskega zaliva?

 

Drugo vprašanje je, kaj je z 99% mislil Juncker? Bi on popravljal (za 1%) razsodbo haaškega sodišča v škodo Slovenije?

 

Tretje vprašanje je, kako bodo svoje vztrajanje na najvišjih državnih položajih razložili Pahor, Cerar in Erjavec? Gre namreč za prikrit očitek Junckerja slovenskim "prijateljem", da po letu 2008 niso ravnali tako, kot namerava glede prihodnjih zahodnobalkanskih kandidatk ravnati Evropska komisija. Juncker z drugimi besedami reče: prav vam je, kaj pa niste zaustavili Hrvaške, ko je bil čas za to? Postransko vprašanje je potemtakem, ali mislijo Pahor, Cerar in Erjavec še naprej trditi, da so zmagovalci?

 

Najvažnejše pa je vprašanje, kako bo Slovenija uredila odnose s Hrvaško v prihodnosti? Da bi se razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir. Staro diplomatsko pravilo je: če ne moreš rešiti problema, ga razširi! Bolj važno od vsega je vprašanje sodelovanja pri evropskih zadevah. Kot kažejo nekateri znaki, recimo rimsko srečanje sredozemskih držav brez Slovenije in Hrvaške, bi se Slovenija in Hrvaška morali dogovoriti, kako se bosta uvrstili - ali kako se bosta razšli - pri prihodnjem razvrščanju v Evropski uniji: bosta sedli na nemški vlak ali na francosko ladjo??

 

* Mišljeni so spretnost hrvaške, naivnost slovenske in cinizem evropske politike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
3
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
7
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,649
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,080
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,085
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,371
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,684
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,435
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,815
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,022
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,208
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,055