Komentar

Spretnost, naivnost in cinizem*

Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila Jean-Claude Juncker in Andrej Plenković, gledalca in komentatorja na slovenski strani pa Miro Cerar in Karl Erjavec. Juncker je v zvezi s širitvijo EU predstavil "novo strategijo", ki vsebuje pomembno opozorilo.

08.02.2018 22:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jean-Claude Juncker   Andrej Plenković   arbitraža   Evropska unija   Sodišče Evropskih skupnosti   Karl Erjavec   Miro Cerar

Foto: Nova TV

Da bi se slovensko-hrvaški odnosi v bodoče razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir.

To pomembno opozorilo se glasi:

 

"Med državami v regiji so še vedno dvostranski spori, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila uvoza teh sporov in nestabilnosti, ki jo vsebujejo. Dokončne in obvezujoče rešitve s sosedi je treba najti in uresničiti pred pristopom držav ... Vse države se morajo v pristopnem procesu v EU vzdrževati zlorabljanja odprtih problemov. Komisija s svojo novo strategijo priporoča vzpostavitev posebnih dogovorov in nepreklicnih zavez, da nove države članice ne bi mogle preprečiti pristopa drugih zahodnobalkanskih kandidatk ... "

 

Po nastopu hrvaškega predsednika vlade je Juncker rekel, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti svoj "dvostranski kot tudi evropski problem" in da le zadržano ("s prsti") sprejemata ponujeno roko Komisije. Kot piše v Delu, naj bi Juncker kmalu predlagal "predlog sporazuma, ki naj bi vključeval 99 odstotkov arbitražne odločbe". Plenković je govoril o kompromisu, s katerim naj bi bili zadovoljni obe državi.

 

Istega večera je POP TV predvajal izjavi slovenskega predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca. Miro Cerar je (v družbi z voditelji Beneluksa, ki so bili na obisku v Ljubljani) nasprotoval Junckerjevi oznaki, da je spor o slovensko-hrvaški meji "dvostranski". Odločba haaškega sodišča je dokončna, je bil odločen Cerar. Podobno in ostreje je nastopil Karl Erjavec. Rekel je, da je Slovenija problem rešila, ko je Borut Pahor leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum, zdaj pa naj bi to bil problem Evropske komisije. Pomoči ne potrebuje Slovenija, je rekel Erjavec, ampak Plenković, "da bo razumel, da EU spoštuje mednarodno pravo". Na vprašanje Uroša Slaka, ali je napako naredil Pahor, ki je Hrvaški dopustil pristop k EU, predno je bil rešen problem meje, je Erjavec odgovoril, da bi bili ravnali drugače, "ko bi vedeli, da so Hrvati tako nekredibilni". Vendar, je dodal Erjavec, prihodnjič, ko bo šlo za vstop v Schengen, bomo nepopustljivi. Slak je nadaljeval z namigovanjem na slovensko naivnost z domnevo, da bo Hrvaška za svojo politiko nagrajena tako, da bo lahko v prihodnosti blokirala vstop Srbije, Črne gore, Makedonije ... Erjavec ni popustil: "Arbitraža je model in Juncker bo spoznal, da je to rešitev". Dodal je še, da bo Slovenija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropskih skupnosti, torej ne bo odločala komisija, ampak sodišče.

 

Prva in bistvena pripomba v zvezi z najnovejšo epizodo slovensko-hrvaške nadaljevanke je, da se Slovenija preveč zanaša na sodišča, pred katerimi se tudi ne zna vesti, da o zapravljivosti ne govorimo.

 

  1. Slovenija je najprej sestavila pomanjkljiv arbitražni sporazum z nerazumljivo formulirano zahtevo glede meje med svojim in mednarodnim morjem ("stik/junction");

  2. nato je v igri živcev popustila Hrvaški in ji (drugače kot Grčija pri Makedoniji) požrtvovalno pomagala vstopiti v EU;

  3. nato je imenovala in bogato plačala napačnega advokata (Sekolca),

  4. nato si je dovolila škandalozno telefonsko klepetanje (med Sekolcem in Drenikovo);

  5. nato ni sankcionirala "žvižganja" prisluškovalnih služb;

  6. nato se je Erjavec pred izrekom sodbe po televiziji hvalil, da bo zmagal;

  7. nato je dosegla slab rezultat (pravica plovbe preko hrvaškega morja), ki ga je iz političnih razlogov razglasila za odličen rezultat;

  8. nakar je začela pritiskati na Hrvaško, da mora spoštovati razsodbo, ki je ugodna za Hrvaško, slaba in draga pa za Slovenijo;

  9. nakar je živela v prepričanju, da bodo EU, Komisija in Juncker stopili na njeno stran;

  10. nakar se je odločila, da bo Hrvaško tožila pred evropskim sodiščem, kar bo povzročilo nove stroške.

 

Po dogajanju v Strasbourgu se postavlja več neprijetnih vprašanj.

 

Prvo vprašanje je, kaj s kompromisom misli Plenković? Da bo Hrvaška sprejela zase nadvse ugodno razsodbo, če Slovenija pristane na mejo po sredini Piranskega zaliva?

 

Drugo vprašanje je, kaj je z 99% mislil Juncker? Bi on popravljal (za 1%) razsodbo haaškega sodišča v škodo Slovenije?

 

Tretje vprašanje je, kako bodo svoje vztrajanje na najvišjih državnih položajih razložili Pahor, Cerar in Erjavec? Gre namreč za prikrit očitek Junckerja slovenskim "prijateljem", da po letu 2008 niso ravnali tako, kot namerava glede prihodnjih zahodnobalkanskih kandidatk ravnati Evropska komisija. Juncker z drugimi besedami reče: prav vam je, kaj pa niste zaustavili Hrvaške, ko je bil čas za to? Postransko vprašanje je potemtakem, ali mislijo Pahor, Cerar in Erjavec še naprej trditi, da so zmagovalci?

 

Najvažnejše pa je vprašanje, kako bo Slovenija uredila odnose s Hrvaško v prihodnosti? Da bi se razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir. Staro diplomatsko pravilo je: če ne moreš rešiti problema, ga razširi! Bolj važno od vsega je vprašanje sodelovanja pri evropskih zadevah. Kot kažejo nekateri znaki, recimo rimsko srečanje sredozemskih držav brez Slovenije in Hrvaške, bi se Slovenija in Hrvaška morali dogovoriti, kako se bosta uvrstili - ali kako se bosta razšli - pri prihodnjem razvrščanju v Evropski uniji: bosta sedli na nemški vlak ali na francosko ladjo??

 

* Mišljeni so spretnost hrvaške, naivnost slovenske in cinizem evropske politike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,508
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894