Komentar

Spretnost, naivnost in cinizem*

Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila Jean-Claude Juncker in Andrej Plenković, gledalca in komentatorja na slovenski strani pa Miro Cerar in Karl Erjavec. Juncker je v zvezi s širitvijo EU predstavil "novo strategijo", ki vsebuje pomembno opozorilo.

08.02.2018 22:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jean-Claude Juncker   Andrej Plenković   arbitraža   Evropska unija   Sodišče Evropskih skupnosti   Karl Erjavec   Miro Cerar

Foto: Nova TV

Da bi se slovensko-hrvaški odnosi v bodoče razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir.

To pomembno opozorilo se glasi:

 

"Med državami v regiji so še vedno dvostranski spori, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila uvoza teh sporov in nestabilnosti, ki jo vsebujejo. Dokončne in obvezujoče rešitve s sosedi je treba najti in uresničiti pred pristopom držav ... Vse države se morajo v pristopnem procesu v EU vzdrževati zlorabljanja odprtih problemov. Komisija s svojo novo strategijo priporoča vzpostavitev posebnih dogovorov in nepreklicnih zavez, da nove države članice ne bi mogle preprečiti pristopa drugih zahodnobalkanskih kandidatk ... "

 

Po nastopu hrvaškega predsednika vlade je Juncker rekel, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti svoj "dvostranski kot tudi evropski problem" in da le zadržano ("s prsti") sprejemata ponujeno roko Komisije. Kot piše v Delu, naj bi Juncker kmalu predlagal "predlog sporazuma, ki naj bi vključeval 99 odstotkov arbitražne odločbe". Plenković je govoril o kompromisu, s katerim naj bi bili zadovoljni obe državi.

 

Istega večera je POP TV predvajal izjavi slovenskega predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca. Miro Cerar je (v družbi z voditelji Beneluksa, ki so bili na obisku v Ljubljani) nasprotoval Junckerjevi oznaki, da je spor o slovensko-hrvaški meji "dvostranski". Odločba haaškega sodišča je dokončna, je bil odločen Cerar. Podobno in ostreje je nastopil Karl Erjavec. Rekel je, da je Slovenija problem rešila, ko je Borut Pahor leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum, zdaj pa naj bi to bil problem Evropske komisije. Pomoči ne potrebuje Slovenija, je rekel Erjavec, ampak Plenković, "da bo razumel, da EU spoštuje mednarodno pravo". Na vprašanje Uroša Slaka, ali je napako naredil Pahor, ki je Hrvaški dopustil pristop k EU, predno je bil rešen problem meje, je Erjavec odgovoril, da bi bili ravnali drugače, "ko bi vedeli, da so Hrvati tako nekredibilni". Vendar, je dodal Erjavec, prihodnjič, ko bo šlo za vstop v Schengen, bomo nepopustljivi. Slak je nadaljeval z namigovanjem na slovensko naivnost z domnevo, da bo Hrvaška za svojo politiko nagrajena tako, da bo lahko v prihodnosti blokirala vstop Srbije, Črne gore, Makedonije ... Erjavec ni popustil: "Arbitraža je model in Juncker bo spoznal, da je to rešitev". Dodal je še, da bo Slovenija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropskih skupnosti, torej ne bo odločala komisija, ampak sodišče.

 

Prva in bistvena pripomba v zvezi z najnovejšo epizodo slovensko-hrvaške nadaljevanke je, da se Slovenija preveč zanaša na sodišča, pred katerimi se tudi ne zna vesti, da o zapravljivosti ne govorimo.

 

  1. Slovenija je najprej sestavila pomanjkljiv arbitražni sporazum z nerazumljivo formulirano zahtevo glede meje med svojim in mednarodnim morjem ("stik/junction");

  2. nato je v igri živcev popustila Hrvaški in ji (drugače kot Grčija pri Makedoniji) požrtvovalno pomagala vstopiti v EU;

  3. nato je imenovala in bogato plačala napačnega advokata (Sekolca),

  4. nato si je dovolila škandalozno telefonsko klepetanje (med Sekolcem in Drenikovo);

  5. nato ni sankcionirala "žvižganja" prisluškovalnih služb;

  6. nato se je Erjavec pred izrekom sodbe po televiziji hvalil, da bo zmagal;

  7. nato je dosegla slab rezultat (pravica plovbe preko hrvaškega morja), ki ga je iz političnih razlogov razglasila za odličen rezultat;

  8. nakar je začela pritiskati na Hrvaško, da mora spoštovati razsodbo, ki je ugodna za Hrvaško, slaba in draga pa za Slovenijo;

  9. nakar je živela v prepričanju, da bodo EU, Komisija in Juncker stopili na njeno stran;

  10. nakar se je odločila, da bo Hrvaško tožila pred evropskim sodiščem, kar bo povzročilo nove stroške.

 

Po dogajanju v Strasbourgu se postavlja več neprijetnih vprašanj.

 

Prvo vprašanje je, kaj s kompromisom misli Plenković? Da bo Hrvaška sprejela zase nadvse ugodno razsodbo, če Slovenija pristane na mejo po sredini Piranskega zaliva?

 

Drugo vprašanje je, kaj je z 99% mislil Juncker? Bi on popravljal (za 1%) razsodbo haaškega sodišča v škodo Slovenije?

 

Tretje vprašanje je, kako bodo svoje vztrajanje na najvišjih državnih položajih razložili Pahor, Cerar in Erjavec? Gre namreč za prikrit očitek Junckerja slovenskim "prijateljem", da po letu 2008 niso ravnali tako, kot namerava glede prihodnjih zahodnobalkanskih kandidatk ravnati Evropska komisija. Juncker z drugimi besedami reče: prav vam je, kaj pa niste zaustavili Hrvaške, ko je bil čas za to? Postransko vprašanje je potemtakem, ali mislijo Pahor, Cerar in Erjavec še naprej trditi, da so zmagovalci?

 

Najvažnejše pa je vprašanje, kako bo Slovenija uredila odnose s Hrvaško v prihodnosti? Da bi se razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir. Staro diplomatsko pravilo je: če ne moreš rešiti problema, ga razširi! Bolj važno od vsega je vprašanje sodelovanja pri evropskih zadevah. Kot kažejo nekateri znaki, recimo rimsko srečanje sredozemskih držav brez Slovenije in Hrvaške, bi se Slovenija in Hrvaška morali dogovoriti, kako se bosta uvrstili - ali kako se bosta razšli - pri prihodnjem razvrščanju v Evropski uniji: bosta sedli na nemški vlak ali na francosko ladjo??

 

* Mišljeni so spretnost hrvaške, naivnost slovenske in cinizem evropske politike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562