Komentar

In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018

Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, soustanovitelj Pučnikove Socialdemokratske zveze Slovenije in potem neumorni upokojenec, ki si je do zadnjega diha prizadeval za priznanje t.i. Jugoslovanske vojske v domovini, edine legalne oborožene sile na jugoslovanskih tleh do leta 1944, ko so zahodni zavezniki hinavsko odrekli Draži Mihajloviću in pragmatično stavili na Tita.

13.02.2018 23:33
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Uroš Šušterič   Kraljevina Jugoslavija   II. svetovna vojna

Foto: arhiv portal+

Uroš Šušterič, vojvoda Triglavski, je bil predvsem vedno in povsod oficir kraljeve jugoslovanske vojske. Takšen gospod je ostal do konca.

V svojem majhnem, s knjigami, zemljevidi, slikami, kipi in odlikovanji napolnjenem delovnem kabinetu, kjer je v "sefu" obvezno hranil tudi kak dober viski, vojne zaloge, je rekel temu, je bil Uroš Šušterič kot kapitan na poveljniškem mostu svoje ladje. Ko sem se kot gost udobno namestil v njegovem kabinetu, je vojvoda Triglavski za seboj zaprl drsna lesena vrata in začelo se je najino potovanje v preteklost. Uroš Šušterič je bil namreč predvsem rojeni pripovedovalec. V svoji delovni sobi je našel tisti mir, ki mu ga je v življenju tolikokrat primanjkovalo. In kot bi se tega zavedal, je bil v "vojnem kabinetu" povsem predan zgodovini in historičnim dogodkom, v katerih ni bil zgolj opazovalec, pač pa predvsem aktivni udeleženec.
 
Takšnega ga bom imel vedno pred očmi. Takšen je bil, ko sem ga leta 2001 prvič srečal v njegovem stanovanju na Zeleni poti, in skoraj enak je ostal tudi takrat, ko sem ga pred nekaj leti zadnjič obiskal v tistem njegovem kabinetu. Kljub visoki starosti in nizki postavi je bil žilav, poln neverjetne življenjske energije, intelektualne bistrosti in smisla za humor. Njegova življenjska zgodba je dovolj romaneskna, da bi po njej lahko posneli film.
 
Marsikaj na Urošu, ki je pred leti od Ravnogorskega gibanja prejel naziv "vojvoda Triglavski", je bilo izjemnega. Marsikaj, kar mi je pripovedoval, ko sva se prvič srečala, sem šele kasneje razumel v celoti, ko sem stvari lahko umestil v širši kontekst.
 
Za prvi vtis, ki sem ga dobil o njem pred več kot šestnajstimi leti, pa bi lahko rekel, da je bil mešanica spoštovanja in (za)čudenja. Predvsem zaradi nazorov, ki jih je Uroš Šušterič imel zelo jasno razdelane in za katere bi rekel, da se skozi življenje niso kaj bistveno spreminjali. Bil je demokrat, socialdemokrat in rojalist, kakorkoli kontradiktorno se to sliši. In če gremo od konca proti začetku: socialdemokrat je bil, ko je leta 1989 skupaj s prijateljem Jožetom Pučnikom ustanavljal prvo takšno stranko na Slovenskem po letu 1945; demokrat je bil pred tem, ko to ni bilo sprejemljivo, v bistvu celo prepovedano, in demokrat je ostal tudi takrat, ko so Pučnikovo socialdemokracijo demontirali nekakšni "demokrati". Ves čas pa je bil Uroš Šušterič na nek način tudi rojalist, kajti brez dvoma je vojna izkušnja zaznamovala vse njegovo življenje.
 
Prav ta del Urošove biografije me je že na začetku najinega poznanstva tudi najbolj fasciniral. Gospod Šušterič je bil namreč oficir kraljeve jugoslovanske vojske in je to ostal do konca. Kot pripadnik Jugoslovanske vojske v domovini je ostal lojalen edini zakoniti oblasti v tedanji državi. Do sredine leta 1944 je bila njegova vojska priznana s strani zaveznikov, potem pa so zaradi Churchillovega pragmatizma in razmer na bojišču status zavezniške vojske prevzeli Titovi partizani, "četniki" oziroma "plava garda" pa so potegnili krajši konec. Čiča Draža, kot mu je dejal Uroš, je bil po vojni pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem obsojen zaradi vojnih zločinov in ustreljen, četništvo - oziroma kraljeva Jugoslovanska vojska v domovini - pa razglašeno za sovražno. Kot častnika kraljeve vojske so na smrt z ustrelitvijo obsodili tudi njegovega očeta, Uroša pa obsodili na zaporno kazen in prisilno delo.
 
 
 
 
 
 
Marsikaj je Šušterič o svojem medvojnem obdobju leta 2014 razkril v oddaji Pričevalci na Televiziji Slovenija. Več kot dve uri dolga pripoved daje poglobljen vpogled v medvojno obdobje, opisuje kaotičnost dogajanja tako v Sloveniji kot tudi v drugih delih kraljevine ter potrjuje vso absurdnost konflikta, ki je eskaliral v bratomorno vojno. Šušterič je doživel stvari, ki so nam danes nedojemljive. Njegova pripoved bo za vedno zabeležena na filmskem traku.
 
 
 
Kako je Uroš Šušterič prebil dolgo obdobje med leti 1945 in 1990 - torej skoraj natanko 45 let -, ga nisem nikoli spraševal. Morda je doživljal podobno stisko kot akademik Aleksander Bajt, ki je skoraj celo življenje molčal o nekaterih podrobnostih iz obdobja II. svetovne vojne, šele tik pred smrtjo pa vse podrobno popisal v zajetni biografiji Bermanov dosje. Tudi Uroš Šušterič je napisal več knjig in tudi njegov dosje, ki ga je imela Služba državne varnosti, je moral biti zajeten. Toda vedno sem imel občutek, da Uroš svoje življenske izkušnje na naslednike raje prenaša osebno, z neposrednim stikom, zavedajoč se dejstva, da zgodovina nikoli ni črno-bela. Tisti, ki so mu bili zelo blizu, izpostavljajo njegovo pozitivno energijo, pronicljive misli in predvsem ljubezen. Po vsem, kar je prestal v svojem življenju, ni do nikogar gojil nobene zamere. Ali kot je rekel sam: oprostil sem, pozabil pa nisem.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,605
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,982
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,005
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 973
06/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 706
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 956
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 823
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 787