Komentar

In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018

Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, soustanovitelj Pučnikove Socialdemokratske zveze Slovenije in potem neumorni upokojenec, ki si je do zadnjega diha prizadeval za priznanje t.i. Jugoslovanske vojske v domovini, edine legalne oborožene sile na jugoslovanskih tleh do leta 1944, ko so zahodni zavezniki hinavsko odrekli Draži Mihajloviću in pragmatično stavili na Tita.

13.02.2018 23:33
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Uroš Šušterič   Kraljevina Jugoslavija   II. svetovna vojna

Foto: arhiv portal+

Uroš Šušterič, vojvoda Triglavski, je bil predvsem vedno in povsod oficir kraljeve jugoslovanske vojske. Takšen gospod je ostal do konca.

V svojem majhnem, s knjigami, zemljevidi, slikami, kipi in odlikovanji napolnjenem delovnem kabinetu, kjer je v "sefu" obvezno hranil tudi kak dober viski, vojne zaloge, je rekel temu, je bil Uroš Šušterič kot kapitan na poveljniškem mostu svoje ladje. Ko sem se kot gost udobno namestil v njegovem kabinetu, je vojvoda Triglavski za seboj zaprl drsna lesena vrata in začelo se je najino potovanje v preteklost. Uroš Šušterič je bil namreč predvsem rojeni pripovedovalec. V svoji delovni sobi je našel tisti mir, ki mu ga je v življenju tolikokrat primanjkovalo. In kot bi se tega zavedal, je bil v "vojnem kabinetu" povsem predan zgodovini in historičnim dogodkom, v katerih ni bil zgolj opazovalec, pač pa predvsem aktivni udeleženec.
 
Takšnega ga bom imel vedno pred očmi. Takšen je bil, ko sem ga leta 2001 prvič srečal v njegovem stanovanju na Zeleni poti, in skoraj enak je ostal tudi takrat, ko sem ga pred nekaj leti zadnjič obiskal v tistem njegovem kabinetu. Kljub visoki starosti in nizki postavi je bil žilav, poln neverjetne življenjske energije, intelektualne bistrosti in smisla za humor. Njegova življenjska zgodba je dovolj romaneskna, da bi po njej lahko posneli film.
 
Marsikaj na Urošu, ki je pred leti od Ravnogorskega gibanja prejel naziv "vojvoda Triglavski", je bilo izjemnega. Marsikaj, kar mi je pripovedoval, ko sva se prvič srečala, sem šele kasneje razumel v celoti, ko sem stvari lahko umestil v širši kontekst.
 
Za prvi vtis, ki sem ga dobil o njem pred več kot šestnajstimi leti, pa bi lahko rekel, da je bil mešanica spoštovanja in (za)čudenja. Predvsem zaradi nazorov, ki jih je Uroš Šušterič imel zelo jasno razdelane in za katere bi rekel, da se skozi življenje niso kaj bistveno spreminjali. Bil je demokrat, socialdemokrat in rojalist, kakorkoli kontradiktorno se to sliši. In če gremo od konca proti začetku: socialdemokrat je bil, ko je leta 1989 skupaj s prijateljem Jožetom Pučnikom ustanavljal prvo takšno stranko na Slovenskem po letu 1945; demokrat je bil pred tem, ko to ni bilo sprejemljivo, v bistvu celo prepovedano, in demokrat je ostal tudi takrat, ko so Pučnikovo socialdemokracijo demontirali nekakšni "demokrati". Ves čas pa je bil Uroš Šušterič na nek način tudi rojalist, kajti brez dvoma je vojna izkušnja zaznamovala vse njegovo življenje.
 
Prav ta del Urošove biografije me je že na začetku najinega poznanstva tudi najbolj fasciniral. Gospod Šušterič je bil namreč oficir kraljeve jugoslovanske vojske in je to ostal do konca. Kot pripadnik Jugoslovanske vojske v domovini je ostal lojalen edini zakoniti oblasti v tedanji državi. Do sredine leta 1944 je bila njegova vojska priznana s strani zaveznikov, potem pa so zaradi Churchillovega pragmatizma in razmer na bojišču status zavezniške vojske prevzeli Titovi partizani, "četniki" oziroma "plava garda" pa so potegnili krajši konec. Čiča Draža, kot mu je dejal Uroš, je bil po vojni pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem obsojen zaradi vojnih zločinov in ustreljen, četništvo - oziroma kraljeva Jugoslovanska vojska v domovini - pa razglašeno za sovražno. Kot častnika kraljeve vojske so na smrt z ustrelitvijo obsodili tudi njegovega očeta, Uroša pa obsodili na zaporno kazen in prisilno delo.
 
 
 
 
 
 
Marsikaj je Šušterič o svojem medvojnem obdobju leta 2014 razkril v oddaji Pričevalci na Televiziji Slovenija. Več kot dve uri dolga pripoved daje poglobljen vpogled v medvojno obdobje, opisuje kaotičnost dogajanja tako v Sloveniji kot tudi v drugih delih kraljevine ter potrjuje vso absurdnost konflikta, ki je eskaliral v bratomorno vojno. Šušterič je doživel stvari, ki so nam danes nedojemljive. Njegova pripoved bo za vedno zabeležena na filmskem traku.
 
 
 
Kako je Uroš Šušterič prebil dolgo obdobje med leti 1945 in 1990 - torej skoraj natanko 45 let -, ga nisem nikoli spraševal. Morda je doživljal podobno stisko kot akademik Aleksander Bajt, ki je skoraj celo življenje molčal o nekaterih podrobnostih iz obdobja II. svetovne vojne, šele tik pred smrtjo pa vse podrobno popisal v zajetni biografiji Bermanov dosje. Tudi Uroš Šušterič je napisal več knjig in tudi njegov dosje, ki ga je imela Služba državne varnosti, je moral biti zajeten. Toda vedno sem imel občutek, da Uroš svoje življenske izkušnje na naslednike raje prenaša osebno, z neposrednim stikom, zavedajoč se dejstva, da zgodovina nikoli ni črno-bela. Tisti, ki so mu bili zelo blizu, izpostavljajo njegovo pozitivno energijo, pronicljive misli in predvsem ljubezen. Po vsem, kar je prestal v svojem življenju, ni do nikogar gojil nobene zamere. Ali kot je rekel sam: oprostil sem, pozabil pa nisem.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
11
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,144
02/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,158
03/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,611
04/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,188
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,162
06/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 929
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 786
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,079
09/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,755
10/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,903