Komentar

O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja

Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko prebrali kar nekaj argumentov, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) dokazovala, da so zahteve neupravičene in da je masa plač v javnem sektorju celo previsoka glede na sposobnosti našega gospodarstva. Srž takšnega razmišljanja se skriva pravzaprav v izjavi gospodarskega ministra, da "v vladi poteka ustvarjalni konflikt proizvodnega in potrošnega sektorja". Poglejmo to izjavo in nekaj argumentov GZS nekoliko podrobneje.

12.02.2018 01:12
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javni sektor   plače   zaposleni   gospodarstvo   Zdravko Počivalšek   proizvodnja   zdravstvo

Foto: Bobo

Produktivnost v predelovalni dejavnosti se je v zadnjih desetih letih povečala kar za 22 %, v javnem sektorju pa celo padla za 3 %. Iz tega seveda sledi logičen sklep, da so zahteve o povišanju plač javnih uslužbencev neupravičene, če pa je njihova učinkovitost v tem času celo upadla. Toda z izračunom produktivnosti v javnem sektorju je nekaj težav.

Po mnenju ministra Zdravka Počivalška ter tudi večine gospodarstvenikov imamo torej gospodarske dejavnosti, ki proizvajajo, ustvarjajo, na drugi strani pa dejavnosti, ki ta ustvarjen dohodek trošijo, zapravljajo. Ker največji del javnega sektorja predstavljajo zaposleni v izobraževanju in zdravstvu, takšno razmišljanje pomeni, da lahko zaposleni v šolah, bolnicah ali tudi na policiji in občini zaslužijo (potrošijo) toliko, kolikor gospodarstvo ustvari. Takšno sklepanje seveda ima svojo logiko, ampak je temu res tako? Kakšna je pravzaprav razlika v ustvarjanju ali trošenju med zdravnikom, ki operira kolk za denimo tisoč evrov, in slikopleskarju, ki nam za ta denar prebeli stanovanje? Res slednji ustvarja, kar potem zdravnik potroši? Slikopleskar se seveda uvršča v sektor gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost, a tudi zdravnik je s svojim posegom na podoben način ustvaril dodano vrednost. Razlika je dejansko samo v tem, da smo slikopleskarja plačali iz neto prejemka, zdravnika pa iz zdravstvenega zavarovanja, ki pa nam ga je delodajalec že odtegnil od našega celotnega zaslužka (bruto plače).

 

Povprečen Slovenec od svojega bruto zaslužka danes namenja okoli 120 evrov mesečno za vse zdravstvene storitve, ki jih uveljavlja preko obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. To so sredstva, s katerimi pravzaprav plačujemo storitve zdravnikov in medicinskih sester, podobno kot slikopleskarja iz neto plače. S plačilom DDV ob nakupu blaga pa na primer učitelje in policiste. S tega vidika gre ne torej za dilemo, koliko si teh storitev lahko privoščimo, temveč gre bolj za to, koliko smo od svojega celotnega zaslužka pripravljeni plačati za eno ali drugo storitev. Torej koliko bomo namenili na primer za nakup in vzdrževanja avtomobila (zanj daje povprečni Slovenec prav tako okoli 120 evrov mesečno), koliko pa za zdravstveno oskrbo. Gre pač za delitev ustvarjenega dohodka, v katerem lahko namenjamo za te potrebe več ali pa manj, odvisno od prioritet.

 

Znesek za zdravstvo ter tudi druge skupne potrebe ni nekaj, kar je omejeno s skupnimi zaslužki, temveč posledica odločitve, koliko bomo pač namenili za te potrebe. In tako kot danes ob višjih zaslužkih namenjamo več za nakup avtomobilov, bi se seveda lahko odločili, da bomo mogoče namenili več za zdravstvo, če z oskrbo nismo zadovoljni. Dejansko tako zdravnik kot šolnik ne trošita ustvarjenega nič drugače kot slikopleskar ali gostilničar, temveč vsi opravijo storitve, ki jih plačamo iz ustvarjenega zaslužka - ki pa ga na drugi strani vsi navedeni tudi ustvarjajo. Pri tem se ne spuščam v splošno prepričanje, da zdravstvo dela neracionalno, da se krade in podobno. A zanimivo - ko gremo potem (zaradi čakalnih vrst) k specialistu in za 15 minutni pregled plačamo npr. 120 evrov, le redko slišimo pritoževanje o njegovih zaslužkih.

 

Zanimivi so tudi poudarki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), s katerimi poskušajo dokazati, da so zahteve javnega sektorja neupravičene. Na primer podatki o višini plač, po katerih so povprečne plače v javnem sektorju danes kar 390 evrov višje kot v zasebnem. Seveda pri tem izpuščajo višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih v javnem sektorju. Če na primer primerjamo povprečno plačo zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, je ta v javnem sektorju okoli 5 % nižja kot v zasebnih družbah in enako velja tudi za zaposlene s srednjo in poklicno izobrazbo. Tudi v tej skupini je povprečna plača zaposlenih v javnem sektorju okoli 5 % nižja kot zaposlenih s takšno izobrazbo v zasebnem sektorju. So torej plače v javnem sektorju višje ali nižje?

 

Zanimiv je tudi argument GZS o tem, kako se je produktivnost v predelovalni dejavnosti  (industriji) v zadnjih desetih letih povečala kar za 22 %, v javnem sektorju pa celo padla za 3 %. Iz tega seveda sledi logičen sklep, da so zahteve o povišanju plač javnih uslužbencev neupravičene, če pa je njihova učinkovitost v tem času celo upadla.

 

A z izračunom produktivnosti je v javnem sektorju nekaj težav. V gospodarstvu se gibanje produktivnosti meri kot sprememba dodane vrednosti na zaposlenega, ki zajema tako plače, amortizacijo, izdatke za obresti ter dobičke. Več ko v gospodarstvu s proizvodnjo izdelkov zaslužijo oz. to naredijo z manj ljudmi, višja je rast produktivnosti in potem lahko več namenjajo tudi za plače (ter za dobičke). Kako pa merimo produktivnost v javnem sektorju? Seveda nikjer ne boste zasledili podatka o številu opravljenih posegov v zdravstvu, obsegu prenesenega znanja na učence ali opravljenih intervencij policistov, predvsem tega ne znamo zmeriti s tržno vrednostjo teh storitev. Ustvarjena dodana vrednost v teh službah - torej v dejavnostih javnega sektorja - so pravzaprav plače zaposlenih ter amortizacija, ki edine tvorijo ceno oziroma vrednost teh storitev. Dobička te dejavnosti ne izkazujejo, niti ne plačujejo obresti.

 

Obseg opravljenega dela in s tem produktivnosti zaposlenih v javnem sektorju se sicer meri z obsegom opravljenih del, a vrednost teh del je določena v višini plač. Ne tako kot v gospodarstvu, kjer se meri preko vrednosti, zaslužene na trgu. Statistično produktivnost zaposlenih v javnem sektorju narašča sorazmerno z naraščanjem njihovih plač in seveda obratno. In če so realne plače v javnem sektorju po letu 2009 (po Virantovi reformi) padle, je v skladu z metodologijo  uradnega izračuna dodane vrednosti in produktivnosti upadla tudi produktivnost javnega sektorja.

 

Zaradi takšnega načina izračuna produktivnosti seveda ne smemo uporabiti gibanja tega kazalca kot argument proti dvigu plač. Če plače znižamo, pade tudi produktivnost, če pa jih zvišamo, pa bo porasel tudi kazalec produktivnosti.

 

Kot argument proti dvigu plač je bilo izpostavljeno tudi povečanje števila čakajočih na zdravstvene posege. Po objavljenih številkah danes res čaka na pregled več ljudi kot nekdaj - vseeno pa to še ni podatek, da pa je danes opravljeno manj pregledov ali posegov kot pred leti. Mogoče je danes potreb bistveno več in je to kljub večji aktivnosti zdravstva povzročilo tudi povečanje števila čakajočih. Seveda je to lahko samo sklepanje, a "produktivnost" bi morali meriti z opravljenimi posegi in pregledi in ne na osnovi neopravljenih. Tudi v gradbeništvu morajo danes investitorji zaradi povečanja potreb dobesedno čakati, da dobijo izvajalce (vrsta "čakajočih" je precej večja kot leta 2010), pa zato še nihče ne sklepa, da danes gradbeništvo naredi manj kot v prvih letih po krizi.

 

Nekaj navedenih primerov kaže, kako se lahko sicer točni podatki zlorabijo. Če gre pri predlogih javnega sektorja res za kar milijardo evrov težke zahteve, je to seveda popolnoma nerealno, saj bi to pomenilo preko 20-odstotni dvig celotne mase plač, ki se izplačujejo preko sistema javnih financ. Vseeno pa bi moralo nasprotovanje takšnim pričakovanjem vseeno temeljiti na realnih številkah in argumentih. V tem primeru bi mogoče celo hitreje dosegli kak sprejemljiv in izvedljiv dogovor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,923
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,327
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 827
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 787
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,419