Razkrivamo

Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena

"Starši bi morali ... " je ena najpogostejših besednih zvez, ki jo slišimo v zvezi s šolo. Sledi naštevanje, kaj vse bi morali starši narediti drugače, bolje, bolj dosledno, da bi pouk v šoli lahko normalno potekal, da bi učitelji sploh lahko normalno delali. Starši bi morali svoje otroke "vzgojiti" na tak način, da bi ti bili pripravljeni v šoli mirno sedeti, poslušati, sodelovati pri pouku, ubogati, izvrševati navodila, spoštovati pravila in "avtoriteto". 

20.02.2018 23:37
Piše: Marjana Škalič
Ključne besede:   Marjana Škalič   vzgoja   izobraževanje   starši   otroci   učitelji   osnovna šola   Jesper Juul

"V šoli poučujemo, vzgoja pa je naloga staršev."

Takšen model delitve na domačo in šolsko vzgojo - prva ima nalogo podpirati oz. omogočati drugo - je samoumeven za velik del šolskih delavcev, pa tudi staršev. Vzgojo otroka nam prikazujejo kot obdelavo kakšnega industrijskega izdelka: "Na tej liniji lakiramo, na sosednji pa voskamo." Če prispe kak izdelek na drugo linijo površno prelakiran, se delavec druge linije jezi na tistega na prvi, ker takega polizdelka ne more kvalitetno povoskati.

 

Otrok je torej predizdelek, ki ga s skupnimi močmi obdelujemo, da bo nekoč takšen, kot si želimo. Vzgoja po tem modelu predstavlja nekakšno dresuro v podredljivosti, poslušnosti in ubogljivosti. Če jo starši opravijo dovolj vestno in učinkovito, bodo učitelji lahko izvajali učni proces brez večjih motenj, ker bodo učenci pripravljeni mirno sedeti, poslušati in izvrševati navodila.

 

 

Vzgoja ni dresura

 

Nikoli ne bomo dočakali šole, kjer verjamejo v zgornji model in bi hkrati imeli zadovoljne učitelje in starše, učence s kvalitetnim znanjem ter zdrave odnose med vsemi. To ni mogoče iz številnih razlogov: 


- Otroci začutijo, da so obravnavani kot predmet serijske obdelave in objekt dresiranja, čemur se uprejo. Želijo biti sprejeti in upoštevani kot ljudje, in to kot celotne osebe, ne samo "učenci". Vse bolj zavračajo staro kulturo poslušnosti - idejo, da moraš delati to, kar so predpisale odrasle avtoritete; še posebej, ko gre za odrasle, ki ne pokažejo nobenega zanimanja za otroke kot posameznike in ki do njih niso vzpostavili nobenega odnosa. Vedno več otrok to bolj ali manj jasno izraža, verbalno ali z različnimi simptomi.

 

- Princip ne more funkcionirati v današnjem času, ker temelji na zastarelih nazorih iz industrijske dobe: Učitelj je avtoriteta na podlagi njegove vloge; vzgoja doma in v šoli temelji na poslušnosti; znanje je grenko zdravilo, ki ga je treba otrokom vsiliti.

 

Vzgoja ni dresura, ampak je odnos oziroma temelji na odnosu. Vrednote in vedenjski vzorci se prenašajo preko interakcije – poučevati pa ni mogoče brez interakcije. Vsaka oseba, ki je ob otroku, vzgaja s svojo navzočnostjo in svojim zgledom, pa če to hoče ali ne; če namerava ali ne; če pri tem uporablja besede ali ne.

 

 

Vprašanje, ali so učitelji dolžni tudi vzgajati, je zato brezpredmetno. Ko rečejo, da oni niso dolžni (ne utegnejo) vzgajati, ker morajo poučevati, vzgoja pa je naloga staršev, pravzaprav ne govorijo o vzgoji, ampak o discipliniranju - dresuri poslušnosti in podredljivosti. Povedano drugače, gre za (straho)spoštovanje umetne avtoritete.

 

 

Potrebujemo novo kulturo odnosov

 

Konec stare hierarhije moči v šoli ter splošno nezaupanje do avtoritet prinašata veliko dobrega, vendar pa je s tem izginil tudi del temelja učiteljske vloge. Zdaj potrebujemo kulturo, v kateri bodo učitelji in učenci priznani kot osebnosti, ne da so zgolj udeleženci v igri vlog. Potrebujemo kulturo, v kateri bo spoštovan vsak posameznik, od učitelja do hišnika, in v kateri se ne bo nihče počutil krivega.

 

Samo tako se bo stara kultura poslušnosti lahko spremenila v novo kulturo odgovornosti.

 

Na ta način, da bi starši "otroku dopovedali, da je učitelj avtoriteta", torej ne bo šlo več. Časi strahospoštovanja otrok do odraslih so nepreklicno minili, ne bo jih več nazaj. V kolikor ta ostalina nekdanjih časov še kje vztraja, je to na škodo otrok, kajti če otroke vzgajamo za ubogljivost, jim bo v življenju šlo bolj slabo, saj se v vlogi prejemnika ukazov ne naučijo prevzemati odgovornosti za svoje življenje. Ubogljivost je nekaj povsem drugega od odgovornosti.

 

Odgovornost namreč pomeni, da človek sam sprejme odločitev, jo zna utemeljiti in sprejeti njene posledice. Za sprejemanje kvalitetnih odločitev je, tako kot za vse druge veščine, potrebna vaja. Ubogljivost tega na omogoča, saj zahteva zgolj – uboganje. Ni treba razmišljati, ni treba (ne sme se!) izbirati, treba je samo slediti. 



Prispevek, ki je deloma povzet po Jesperju Juulu, je bil izvirno objavljen na blogu Marjane Škalič in je dostopen na tejle povezavi. Za objavo na portalu+ je bil le malenkostno editiran.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961