Komentar

Levo-desna korespondenca: Dimitrij Rupel odgovarja Marko Crnkoviču

Marko Crnkovič je 24. februarja 2018 napisal "Pismo Dimitriju Ruplu o desničarjih (in v nadaljevanju tudi o levičarjih)"vir, v katerem je priznal, da pri govorjenju o levici in desnici "zanemarjamo nianse". Domneval je, da mi je - piscu teh vrstic - od levice ob vsej distanci ljubša desnica, njemu pa je od desnice ljubša levica. Na koncu sklepa, da se o pomenu besed ne moremo zediniti "zaradi naše (post)partizanske in (kripto)komunistične zgodovine".

25.02.2018 21:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marko Crnkovič   Dimitrij Rupel   desnica   levica   Evropski parlament   Milovan Djilas   Edvard Kocbek

Foto: arhiv portal+

Marka Crnkoviča resno sprašujem, ali imajo v Sloveniji večje težave tisti, ki se zapletejo v polemike z levico, ali tisti, ki kritizirajo desnico? Moje mnenje je, da se bolj splača spoopadati z desnico kot z levico in da ima slovenska levica na voljo mnogo več orodij za premagovanje svojih desničarskih nasprotnikov kot jih ima desnica.

Mislim, da se o pomenu desnice in levice ne bo tako težko zediniti, če bomo pošteni. Oznako, ki so jo (menda vse od leta 1974) zame osebno uporabljale obveščevalne službe jugoslovanskega/slovenskega partijskega establišmenta (Udba, Kos ...), da namreč predstavljam "meščansko desnico", je mogoče razložiti relativno preprosto. Te službe so se imele za ustanovo oz. za avantgardo levice; vsi, ki se nismo istovetili z njo oz. ji nismo bili poslušni, smo bili logično desničarji. V razmerah, ki jih Crnkovič opisuje kot postpartizanske in kriptokomunistične, je bilo mesto levice trajno zasedeno z enopartijskim režimom, kar pomeni, da je bila nasprotna stran, s katero so komunisti večinoma pospravili in ki so jo imenovali desnica, škandalozen, nezakonit in kazniv pojav. Prestavitev iz levice na desnico, kar se je meni osebno zgodilo med služenjem vojaškega roka leta 1973, je pomenila poklicno in politično izobčenje.

 

Najbolj posrečeno ime za jugoslovansko komunistično oblast je iznašel Milovan Đilas. Imenoval jo je novi razred, za katerega je bilo značilno vzvišeno, nasilno, celo zločinsko, arogantno in nedotakljivo oblastno ravnanje, in ki je prevzel vse vzvode, predvsem pa premoženje starega režima. Desničarstvo in levičarstvo sta bila del partijsko-policijske ureditve v času realnega in poznega socializma, torej smo po osamosvojitvi dobili edinstveno priložnost, da to terminologijo vržemo na smetišče. Da se imajo danes razočarani in obupani komunisti, njihovi dediči in privrženci za levičarje, je seveda kolosalen nesporazum. Poiščimo si pomoč drugje.

 

Webstrov slovar Levico (Left) opisuje kot "posameznike ali skupine s prepričanjem, za katero sta značilna nasprotovanje uveljavljenemu redu in želja po njegovem spreminjanju (z reformo ali z revolucijo) - predvsem v politiki - in ki običajno zagovarjajo spremembe v imenu večje svobode in blaginje navadnih ljudi (demokratični Levici pripadajo izročilo liberalizma, demokracije in socializma…)". O Desnici (Right) pove, da je "tisti del zakonodajnega telesa, ki se nahaja desno od predsedujočega funkcionarja in v katerem v celinskih evropskih in drugih državah s podobnimi političnimi vzorci sedijo člani, ki imajo bolj konservativna ali desničarska stališča o političnih vprašanjih kot drugi člani".

 

Francoski Larousse Levico (la Gauche) razlaga kot "skupino strank in državljanov, ki si želijo politične in družbene spremembe v korist najrevnejših družbenih razredov", Desnico (la Droite) pa kot parlamentarno skupino, ki sedi desno od predsedujočega in je običajno konservativna.

 

V slovenščini je o desnici in levici relativno zgodaj (1937) pisal Edvard Kocbek v "Premišljevanju o Španiji":

 

" ... Levica, gnana od množic, je začela razvijati socialno revolucijo, desnica pa je skokoma napredovala v fašizem ... Borba se vedno bolj zavlačuje, oba tabora se tehnično izpopolnjujeta s pomočjo iz inozemstva, vladi pomaga Rusija, upornikom pa Nemci, ki so poslali okrog 100.000 mož, 300 avionov in izdali že blizu 200 milijonov mark. Italijani pa najbrž še vsega več. Španski narod je smrtno razdeljen, že pol leta traja bratomorna vojna, gode se najblaznejše stvari, uničuje se narodno premoženje, poleg tega pa je izgubilo življenje okrog 250.000 ljudi.

 

... Na obeh straneh se godijo krute stvari, obe strani sta krvavi, noben tabor ni izvzet od krivde na mučenju, ubijanju, požigih in ostalih nečloveških dejanjih. To je treba reči zato, ker večina evropskega tiska poroča tako, da nehote vzbuja predstavo o belem ali pravičnem ter o rdečem ali ubijalskem taboru. Če pa je zares potrebno kak tabor posebej ošibati, potem je to fašistični tabor, ki se postavlja za branilca krščanstva, pa pri tem nekrščansko nastopa.

 

... Kot kristjani obsojamo levičarsko brezobzirnost, zato moramo grajati tudi desničarsko silovitost ..."

 

 

V stari Jugoslaviji je kritično stališče o desnici Kocbeku prineslo izobčenje iz Cerkve, njegova kritika levice pa mu je (ne le zaradi Premišljevanja o Španiji) povzročila usodne težave v novi Jugoslaviji. Tu se zdaj postavlja zanimivo vprašanje: ali je neodvisna Slovenija bolj podobna stari ali novi Jugoslaviji? Marka Crnkoviča resno sprašujem, ali imajo v Sloveniji večje težave tisti, ki se zapletejo v polemike z levico, ali tisti, ki kritizirajo desnico? Moje mnenje je, da se bolj splača spoopadati z desnico kot z levico in da ima slovenska levica na voljo mnogo več orodij za premagovanje svojih desničarskih nasprotnikov kot jih ima desnica. Kritika levice je bolj tvegana od kritike desnice. Privilegijev in kariernih dosežkov kritikov desnice tu ne mislim navajati, naj zaenkrat zadostuje, če rečem, da so številni in znatni.

 

Kdo pa so levičarji in desničarji? Kako so razporejene stranke v evropskem in slovenskem parlamentu? V Evropskem parlamentu na skrajni desni sedijo Skupina Evrope narodov in svobode, Skupina Evropa svobode in neposredne demokracije in Skupina evropskih konservativcev in reformistov. Te skupine predstavljajo okrog 20% vseh poslancev. Na levi pa sedijo Konfederalna skupina evropske združene levice (7%) in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v EP (25%).  Če zanemarimo zelene, sta na sredini dve skupini: Liberalci in demokrati za Evropo (9%) in Evropska ljudska stranka krščanski demokrati (29%).

 

Bistvo našega nesporazuma pokaže primerjava evropskega in slovenskega parlamenta. V slednjem najbolj desno sedijo poslanci krščansko-demokratske Nove Slovenije, poleg njih je Slovenska demokratska stranka. Obe slovenski stranki spadata v okvir EPP, ki v Bruslju velja - kot smo videli - kot sredinska stranka. Manj zavajajoč je položaj slovenske levice: v Državnem zboru na levi sedijo Združena levica, Socialni demokrati in Demokratična stranka upokojencev, ves sredinski prostor pa je zasedla Cerarjeva SMC. Ta stranka je odrinila dve sredinski stranki na desno, svojo oblastno in poveljniško mašinerijo pa uporablja za njuno diskvalifikacijo in demonizacijo.

 

Levica in levičarstvo sta postala sredstvi za upravičevanje različnih spornih poslov, društev, civilnodružbenih organizacij, protestov in demonstracij. Bistveno spoznanje tukajšnjega premišljevanja je, da si vladajoči razred in njegova veleposestniška omrežja (za katera je bila - kot pravijo bistrejši slovenski ekonomisti - Ljubljanska banka zasebni bankomat, in ki se prav zato upirajo njeni privatizaciji oz. prodaji) ne morejo veljati za levico. To vodi k drugemu sklepu: da ni dostojno napadati t.i. desnice (ki dejansko ni nič drugega kot desna sredina) s stališč, ki so objektivno povezana z nasiljem in krajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
2
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083