Komentar

Levo-desna korespondenca: Dimitrij Rupel odgovarja Marko Crnkoviču

Marko Crnkovič je 24. februarja 2018 napisal "Pismo Dimitriju Ruplu o desničarjih (in v nadaljevanju tudi o levičarjih)"vir, v katerem je priznal, da pri govorjenju o levici in desnici "zanemarjamo nianse". Domneval je, da mi je - piscu teh vrstic - od levice ob vsej distanci ljubša desnica, njemu pa je od desnice ljubša levica. Na koncu sklepa, da se o pomenu besed ne moremo zediniti "zaradi naše (post)partizanske in (kripto)komunistične zgodovine".

25.02.2018 21:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marko Crnkovič   Dimitrij Rupel   desnica   levica   Evropski parlament   Milovan Djilas   Edvard Kocbek

Foto: arhiv portal+

Marka Crnkoviča resno sprašujem, ali imajo v Sloveniji večje težave tisti, ki se zapletejo v polemike z levico, ali tisti, ki kritizirajo desnico? Moje mnenje je, da se bolj splača spoopadati z desnico kot z levico in da ima slovenska levica na voljo mnogo več orodij za premagovanje svojih desničarskih nasprotnikov kot jih ima desnica.

Mislim, da se o pomenu desnice in levice ne bo tako težko zediniti, če bomo pošteni. Oznako, ki so jo (menda vse od leta 1974) zame osebno uporabljale obveščevalne službe jugoslovanskega/slovenskega partijskega establišmenta (Udba, Kos ...), da namreč predstavljam "meščansko desnico", je mogoče razložiti relativno preprosto. Te službe so se imele za ustanovo oz. za avantgardo levice; vsi, ki se nismo istovetili z njo oz. ji nismo bili poslušni, smo bili logično desničarji. V razmerah, ki jih Crnkovič opisuje kot postpartizanske in kriptokomunistične, je bilo mesto levice trajno zasedeno z enopartijskim režimom, kar pomeni, da je bila nasprotna stran, s katero so komunisti večinoma pospravili in ki so jo imenovali desnica, škandalozen, nezakonit in kazniv pojav. Prestavitev iz levice na desnico, kar se je meni osebno zgodilo med služenjem vojaškega roka leta 1973, je pomenila poklicno in politično izobčenje.

 

Najbolj posrečeno ime za jugoslovansko komunistično oblast je iznašel Milovan Đilas. Imenoval jo je novi razred, za katerega je bilo značilno vzvišeno, nasilno, celo zločinsko, arogantno in nedotakljivo oblastno ravnanje, in ki je prevzel vse vzvode, predvsem pa premoženje starega režima. Desničarstvo in levičarstvo sta bila del partijsko-policijske ureditve v času realnega in poznega socializma, torej smo po osamosvojitvi dobili edinstveno priložnost, da to terminologijo vržemo na smetišče. Da se imajo danes razočarani in obupani komunisti, njihovi dediči in privrženci za levičarje, je seveda kolosalen nesporazum. Poiščimo si pomoč drugje.

 

Webstrov slovar Levico (Left) opisuje kot "posameznike ali skupine s prepričanjem, za katero sta značilna nasprotovanje uveljavljenemu redu in želja po njegovem spreminjanju (z reformo ali z revolucijo) - predvsem v politiki - in ki običajno zagovarjajo spremembe v imenu večje svobode in blaginje navadnih ljudi (demokratični Levici pripadajo izročilo liberalizma, demokracije in socializma…)". O Desnici (Right) pove, da je "tisti del zakonodajnega telesa, ki se nahaja desno od predsedujočega funkcionarja in v katerem v celinskih evropskih in drugih državah s podobnimi političnimi vzorci sedijo člani, ki imajo bolj konservativna ali desničarska stališča o političnih vprašanjih kot drugi člani".

 

Francoski Larousse Levico (la Gauche) razlaga kot "skupino strank in državljanov, ki si želijo politične in družbene spremembe v korist najrevnejših družbenih razredov", Desnico (la Droite) pa kot parlamentarno skupino, ki sedi desno od predsedujočega in je običajno konservativna.

 

V slovenščini je o desnici in levici relativno zgodaj (1937) pisal Edvard Kocbek v "Premišljevanju o Španiji":

 

" ... Levica, gnana od množic, je začela razvijati socialno revolucijo, desnica pa je skokoma napredovala v fašizem ... Borba se vedno bolj zavlačuje, oba tabora se tehnično izpopolnjujeta s pomočjo iz inozemstva, vladi pomaga Rusija, upornikom pa Nemci, ki so poslali okrog 100.000 mož, 300 avionov in izdali že blizu 200 milijonov mark. Italijani pa najbrž še vsega več. Španski narod je smrtno razdeljen, že pol leta traja bratomorna vojna, gode se najblaznejše stvari, uničuje se narodno premoženje, poleg tega pa je izgubilo življenje okrog 250.000 ljudi.

 

... Na obeh straneh se godijo krute stvari, obe strani sta krvavi, noben tabor ni izvzet od krivde na mučenju, ubijanju, požigih in ostalih nečloveških dejanjih. To je treba reči zato, ker večina evropskega tiska poroča tako, da nehote vzbuja predstavo o belem ali pravičnem ter o rdečem ali ubijalskem taboru. Če pa je zares potrebno kak tabor posebej ošibati, potem je to fašistični tabor, ki se postavlja za branilca krščanstva, pa pri tem nekrščansko nastopa.

 

... Kot kristjani obsojamo levičarsko brezobzirnost, zato moramo grajati tudi desničarsko silovitost ..."

 

 

V stari Jugoslaviji je kritično stališče o desnici Kocbeku prineslo izobčenje iz Cerkve, njegova kritika levice pa mu je (ne le zaradi Premišljevanja o Španiji) povzročila usodne težave v novi Jugoslaviji. Tu se zdaj postavlja zanimivo vprašanje: ali je neodvisna Slovenija bolj podobna stari ali novi Jugoslaviji? Marka Crnkoviča resno sprašujem, ali imajo v Sloveniji večje težave tisti, ki se zapletejo v polemike z levico, ali tisti, ki kritizirajo desnico? Moje mnenje je, da se bolj splača spoopadati z desnico kot z levico in da ima slovenska levica na voljo mnogo več orodij za premagovanje svojih desničarskih nasprotnikov kot jih ima desnica. Kritika levice je bolj tvegana od kritike desnice. Privilegijev in kariernih dosežkov kritikov desnice tu ne mislim navajati, naj zaenkrat zadostuje, če rečem, da so številni in znatni.

 

Kdo pa so levičarji in desničarji? Kako so razporejene stranke v evropskem in slovenskem parlamentu? V Evropskem parlamentu na skrajni desni sedijo Skupina Evrope narodov in svobode, Skupina Evropa svobode in neposredne demokracije in Skupina evropskih konservativcev in reformistov. Te skupine predstavljajo okrog 20% vseh poslancev. Na levi pa sedijo Konfederalna skupina evropske združene levice (7%) in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v EP (25%).  Če zanemarimo zelene, sta na sredini dve skupini: Liberalci in demokrati za Evropo (9%) in Evropska ljudska stranka krščanski demokrati (29%).

 

Bistvo našega nesporazuma pokaže primerjava evropskega in slovenskega parlamenta. V slednjem najbolj desno sedijo poslanci krščansko-demokratske Nove Slovenije, poleg njih je Slovenska demokratska stranka. Obe slovenski stranki spadata v okvir EPP, ki v Bruslju velja - kot smo videli - kot sredinska stranka. Manj zavajajoč je položaj slovenske levice: v Državnem zboru na levi sedijo Združena levica, Socialni demokrati in Demokratična stranka upokojencev, ves sredinski prostor pa je zasedla Cerarjeva SMC. Ta stranka je odrinila dve sredinski stranki na desno, svojo oblastno in poveljniško mašinerijo pa uporablja za njuno diskvalifikacijo in demonizacijo.

 

Levica in levičarstvo sta postala sredstvi za upravičevanje različnih spornih poslov, društev, civilnodružbenih organizacij, protestov in demonstracij. Bistveno spoznanje tukajšnjega premišljevanja je, da si vladajoči razred in njegova veleposestniška omrežja (za katera je bila - kot pravijo bistrejši slovenski ekonomisti - Ljubljanska banka zasebni bankomat, in ki se prav zato upirajo njeni privatizaciji oz. prodaji) ne morejo veljati za levico. To vodi k drugemu sklepu: da ni dostojno napadati t.i. desnice (ki dejansko ni nič drugega kot desna sredina) s stališč, ki so objektivno povezana z nasiljem in krajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.734
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.049
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 613
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 453