Po propadu nekaterih večjih sistemov, lahko jim rečemo udbovskih napajalnikov oz. črpalk davkoplačevalskega denarja za namene paradržavne, dogovorne, balkanske ekonomije, je ostal socialistični jugoslovenski zdravstveni sistem eden redkih še delujočih ter stabilnih napajališč in krmišč kriminalcev neuspele tranzicije. Za zdravstvo je vsako leto rezerviranih okrog 3 milijarde davkoplačevalskih evrov - natančneje 3,2 milijardi. Ki jih, po lastnih besedah, zavetnica organiziranega kriminala in sistemske korupcije jugoslovenskega socialističnega zdravstva, uradno bojda ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ne vidi kot 3,2 milijardi davkoplačevalskega denarja, namenjenega izboljšanju zdravja taistih davkoplačevalcev, pač pa kot vir in navdih za 3,2 milijardi interesov. Zdravniško-dobaviteljske mafije oz. kriminalcev jugoslovenske tranzicijske medicine, katerim služi, seveda.

Med drugo interpelacijo zoper, bojda, ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, je gospa izjavila "ker mi je za paciente, ja mi je...", vendar pa njena dejanja kažejo na vse prej kot to. Jugoslovenska udbovska kriminalna združba, ki bi v vsaki normalni državi z delujočim pravnim sistemom že davno sedela na Dobu, vidi davkoplačevalce, ki prispevajo svoj denar v zdravstveno blagajno, le kot enote v predolgih čakalnih vrstah. Le kot nebodigatrebe, ki podaljšujejo čakalne dobe in njim odžirajo denar za jadrnice in motorne čolne. Kot številke polen koncentracijskega taborišča Sloschwitz. Njihov denar pa kot neusihljiv vir luksuza prašičev pri koritu te socialistične živalske farme, kot bi zapisal Orwell. Ki jim, po lastnem prepričanju in videnju ter jugoslovenskem razumevanju sveta, kakopak, pripada. Davkoplačevalski denar namreč.

Ker tako dragocenega korita (še enega zadnjih) ne gre prepustiti naključju, Udba, ki se v slogu zastarele računalniške igrice iz 80-ih let prejšnjega stoletja prav ogabno poigrava z entiteto, ki ji v obliki samostojne Slovenije nikoli ni bila intimna opcija, in se dobesedno dela norca iz državljank in državljanov, za ministre za zdravstvo vedno nastavi enega izmed dveh tipov ljudi: ali stolčkofilne strunarje, ki jih imajo iz takšnega ali drugačnega, bolj ali manj osebnega razloga, zlahka pod nadzorom, ali pa enega izmed članov elitnega kluba bivše tajne komunistične policije - Službe državne varnosti (SDV), sorodnice vzhodnonemške STASI, sovjetske KGB ali denimo romunske SECURITATE - ljubljencev botra vseh botrov, bivšega direktorja te zločinske organizacije, še vedno živečega spomina na neke druge čase, človeka, ki se upira zakonom narave - Janeza Zemljariča.

In če je tej kriminalni organizaciji, ki bi po vseh pravilih demokracije in zakonih narave morala že davno tega biti lustrirana, vložena v formalinske kompote in odložena v pozabo na zadnjo zgodovinsko polico arhiva Muzeja revolucije, uspelo s karikaturami, kot je bil denimo večkrat iz penzije reaktivirani Borut Miklavčič (klubska številka SDV 0001008-00000 oz. 0055000-00000) organizirani kriminal v zdravstvu dobro prikrivati, so pri izbiri Milojke Kolar Celarc (klubska številka SDV 0000198-06388), vsaj kar se sposobnosti prikrivanja plenjenja lastnih sodržavljanov tiče, ustrelili popolnoma mimo. Roparski pohod po jugoslovenskem socialističnem zdravstvu še nikoli ni bil tako transparenten. Nikoli prej ni bilo tako kristalno jasno, kdo krade, kje se krade, na kakšen način se krade, kdo krajo omogoča, kdo se glede nje ne izjasni, kdo gleda vstran in katere institucije bi jo morale odkrivati, kriminalce preganjati, obsoditi in zapreti - pa jih ne.

Premier Miro Cerar naj bi šele v zadnjem času sprevidel vse razsežnosti fenomena Pokvarjena Milojka.

Da je z omenjeno gospo nekaj hudo narobe smo lahko opazili že na začetku mandata. Že samo dejstvo, da je bila uboga, stara, udbovska para reaktivirana iz penzije, podobno kot nekaj let poprej njen mentor, je nakazovalo, da bo v zdravstvu še naprej smrdelo. Bedo duha, absolutno zlaganost in pokvarjenost epskih razsežnosti je Milojka Kolar Celarc nespretno pokazala v vsaki izjavi za javnost. Kakor tudi bistvo svojega lika in dela ter pravo domačo nalogo - ščitenje organiziranega kriminala in sistemske korupcije v jugoslovenskem socialističnem zdravstvu. Zaradi neskončne laktacijske sposobnosti mentalno infantilnih in svetovnonazorsko na Balkan omejenih členov korupcijske prehranjevalne verige so jo v podzemlju jugoslovenskega socialističnega zdravstva kriminalci sami ljubkovalno poimenovali - Dojka. Nekateri mediji pa, upravičeno, Pokvarjena Milojka.

Tipičen primer izjave za nevedno ljudstvo je ministrica podala v drugi oddaji Tarča, ki so jo pripravili na RTV Slovenija na temo korupcije v zdravstvu, predvsem na temo preplačanih žilnih opornic. Pokvarjena Milojka je v kamero v svoji 4 minute dolgi izjavi, polni zanjo tipičnih mašil v smislu "oprostite", "poglejte", "takole bom rekla", "a veste" in podobno, povedala vse bistvene elemente vseh njenih podobnih izjav za medije:

1. da ne vidi razloga, da bi ponudila odstop - ker se ne čuti za nič odgovorno, niti krivo;

2. da so privarčevali nekaj milijonov pri javnih razpisih za urgentne centre (kar je v primerjavi z nakradenim pravi drobiž);

3. da kaj več ni možno, ker ni standardov in normativov (teh pa ni zato, da izgovor obstaja v neskončnost) in

4. da pripravlja razpis za materiale, igle, plenice in "te zadeve" (že 4 leta !!!).

Vse to, seveda, "da se iz sistemskega vidika omeji korupcija". Na koncu je Milojka Kolar Celarc, bojda tudi ministrica za zdravje, zaključila: "Sestavila bom tak sistem, da bo iz sistemskega vidika korupcija onemogočena." Izjavo je podala konec leta 2016, danes smo konec februarja 2018. Je držala besedo? Seveda ne. Milojka je, kakopak, patološka lažnivka. Njena usta so polna notorične ničelne stopnje tolerance do korupcije. Kar pa večjega učinka od okusa regurgitirane želodčne vsebine postanih gob - nima. 

In če jo je s pobebavljenim ponavljanjem zgoraj naštetih stavkov v nekaj minutnih izjavah za medije še nekako odnesla, se je vsa širina in globina bede duha Milojke Kolar Celarc, zavetnice organiziranega kriminala in sistemske korupcije v jugoslovenskem socialističnem zdravstvu, ljubkovalno imenovane tudi Dojka, razgalila vesoljni slovenski javnosti v pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo vodi Jelka Godec. Laži, floskul in mašil, ki zapolnijo štiriminutne izjave, se na več kot dve uri in pol pričanja ne da raztegniti. Česar se je Pokvarjena Milojka dobro zavedala. Zato je ob prvem vabilu fingirala nenadno bolezen, obiskala ljubljansko urgenco in, kakopak, da ne bi še ona podaljševala čakalne vrste, preskočila vse čakajoče ter bila pregledana v treh minutah. Kako življenjsko nevarno, resno in resnično je bilo njeno zdravstveno stanje, pove podatek, da so jo že naslednji dan videli nakupovati v njeni lokalni trgovini. Kako zelo se je zavedala, da ji v neskončni votlosti tistega, kar nosi na vratu, manjka vsebine, pove tudi nadaljevanje izogibanja drugemu vabilu, dokler ji ga kurirju komisije vendarle ni uspelo dobesedno poriniti v roke sredi državnega zbora, kjer se Milojka na svojo veliko nesrečo ni imela več kam skriti.

Tako se je zgodila Njegova volja. In Sv. Milojka se je pred vesoljnim slovenskim občestvom lahko spovedala. Oz. bolje rečeno: zgodila se je burleska, ki si jo lahko bralke in bralci ogledate v arhivu RTV Slovenija (na tej povezavi). Lahko. Vam pa ne priporočam. Vsaj ne pred spanjem ali za vikend, da si enega ali drugega ne pokvarite. Lahko si predstavljate, da je tragikomedija precej mučna in negledljiva. Že na samem začetku, v uvodnem govoru je Sv. Milojka povedala, da je njena naloga in odgovornost v vlogi ministrice vzpostaviti tak sistem, da pri javnih naročilih v zdravstvu ne bo prihajalo do korupcije in pa, da upa, da "bodo končno razkriti vsi storilci in načini, ki so siromašili naš zdravstveni sistem v zadnjih 25 letih in državljane, ki so bili prikrajšani za storitve" ter pozvala organe odkrivanja in pregona, da naj končajo postopke. NPU in SDT - kje ste junaki? Ministrica vas kliče...

Preostali dve uri in pol pričanja pa je resnično negledljiva žajfnica, mešanica samohvale, laži in že omenjenih floskul, ki je niso popestrili niti poskusi reševanja situacije, ko je Sv. Milojki šlo najbolj za nohte, s strani njene vrstnice iz vrst DeSUS Julijane Bizjak Mlakar. Ta je vojakinjo Ryanovo reševala trikrat, in sicer z vprašanji glede Onkološkega inštituta in Ane Žličar, kar pa s preiskovalno komisijo glede žilnih opornic res ni imelo nič skupnega. Te neokusne in več kot očitno vnaprej dogovorjene intervencije so "pokurile" kakšnih 30 minut časa in so že tako slabo tragikomedijo spremenile v še večjo farso.

Kaj je, razen ščitenja organiziranega kriminala in sistemske korupcije v jugoslovenskem socialističnem zdravstvu, tovarišica Milojka Kolar Celarc, v podzemlju ljubkovalno imenovana Dojka, v štirih letih naredila za zdravstveni sistem? Nič. Za davkoplačevalce, ki neprostovoljno donirajo sredstva za ta kriminal? Nič. Za tisoče poštenih in prizadevnih zdravstvenih delavcev, ki za denar, ki ni vreden oznake plača, pač pa mezda, ki v petek in svetek skrbijo za zdravje in dobrobit sodržavljanov? Nič. Kaj je naredila za raziskave in razvoj v medicini? Nič. Sv. Milojka, bojda ministrica za zdravje, reaktivirana penzionistka, udbovka in sostorilka zločinov v jugoslovenskem zdravstvu ni naredila popolnoma nič - dobrega.

Prednost Milojke Kolar Celarc je vsakakor ta, da v politiki nima ničesar za izgubiti.

Parlamentarna preiskovalna komisija za področje žilnih opornic je v manj kot dveh letih zaslišala več prič kot NPU Darka Majheniča in SDT zdaj že potiho umaknjenega Harija Furlana v štirih letih skupaj. Ugotovitve komisije kažejo na sume težkih kaznivih dejanj; vmesno poročilo navaja konkretna imena in priimke osumljenih sostorilcev in podjetij. Nikjer nisem zasledil, da bi se Milojka Kolar Celarc zavzela, da se postopki na NPU in SDT pospešijo.

Žilne opornice so bile samo v UKC Ljubljana vsako leto preplačane za dvema milijonoma vaših evrov. Žilne opornice so samo eden od približno 20.000 artiklov, ki jih kupuje naša največja bolnišnica. Do sedaj nisem nikjer zasledil, da bi Milojka Kolar Celarc dosegla ali zahtevala podobno znižanje in na enak način na enem samem dodatnem artiklu od teh 20.000. Imela je na voljo štiri leta. Računsko sodišče je v nedavno izdanem poročilu ugotovilo, da je samo v prvih dveh letih ministrovanja Sv. Milojke, v letih 2014 in 2015, mimo javnih razpisov in nemalokrat po višjih cenah, kot so bile določene z javnimi razpisi, samo UKC Ljubljana nabavil, nezakonito, za 70 milijonov evrov zdravil in medicinskih pripomočkov.

Milojka Kolar Celarc je pred nekaj meseci dosegla sprejem interventnega zakona, ki je bolnišnicam dodelil neupravičeno državno pomoč, ki se jo lahko porabi, kot piše v tem ostudnem zakonu, izključno za poplačilo dolgov do dobaviteljev. UKC Ljubljana je dobil iz tega naslova 80 milijonov evrov. Znesek, ki močno spominja na onega drugega, ki ga je ugotovilo Računsko sodišče. Ali po domače povedano, ministrica je omogočila poplačilo umetno preplačanega medicinskega materiala jugoslovenski socialistični zdravniško-dobaviteljski mafiji - z davkoplačevalskim denarjem.

V bolnišnice je konec leta 2017 za potrebe nenasitnih kriminalcev jugoslovenskega socialističnega zdravstvenega podzemlja vrgla - reci in piši - neverjetnih 136 milijonov davkoplačevalskih evrov. Medtem, ko Društvo za nedonošenčke zbira plastične zamaške in cente od humanitarnih SMS sporočil, da bi jih zbrali približno 30.000, torej 4.500-krat manj, za nujno potreben inkubator nedonošene državljane Republike Slovenije.

Kako naj prijateljem v tujini razložim, da prihajam iz članice Evropske unije, v kateri ministrica za zdravje odkrito ščiti organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v zdravstvu ter brez problema spiše interventni zakon, s katerim neupravičeno vrže 136 milijonov davkoplačevalskih evrov zdravniško-dobaviteljski mafiji, medtem ko mora neko društvo v 21. stoletju in sredi Evropske unije zbirati plastične zamaške in SMS cekine, da lahko nabavi inkubator, ki bo uporabljen v glavni univerzitetni bolnišnici v državi, ki se financira iz javnih sredstev, torej istega davkoplačevalskega denarja? Kako? 

Širine in globine tega balkanskega kriminala, primitivnosti in pokvarjenosti enostavno ne morejo razumeti.

Mnenje avtorja je njegovo osebno stališče in ne odraža nujno uredniške politike portala+.