Verjetno ne. Ker se v državi z urejeno, transparentno in meritokratsko kadrovsko politiko na tožilstvu res ne bi moglo zgoditi, da bi tako sporna oseba zasedla eno najpomembnejših pravosodnih funkcij v državi. Harij Furlan, ki je v Sloveniji zadnjih šest let na čelu Specializiranega državnega tožilstva (SDT), se s takšnimi (moralnimi) dilemami pač ne ukvarja. Kot edini kandidat za ta položaj je že skoraj dobil posebno priznanje za svoje (ne)delo: še en mandat, ki sta ga predhodno podprla tudi pravosodni minister Goran Klemeničič in generalni državni tožilec Drago Šketa. Klemenčič je s Furlanom, ki sploh ni imel protikandidata, razgovor opravil sicer šele januarja letos, kar je precej pozno. Očitno je bil z edinim kandidatom samo "relativno zadovoljen", takšen je bil vtis. Potrditev Harijevega novega imenovanja na staro delovno mesto pa se je nepričakovano ustavila na seji državnotožilskega sveta, ki je bila v torek. Ker je na torkovi seji, na kateri bi morali Furlana formalno potrditi za vodjo SDT, manjkala kar tretjina članov, so odločanje preložili na "eno izmed naslednjih sej".

Ker je celoten postopek kandidiranja za mesto vodje SDT potekal precej odmaknjeno od kritične javnosti, se ni mogla razviti vsebinska razprava o primernosti ali neprimernosti edinega kandidata za to funkcijo. Samo po sebi je seveda pomenljivo, da razen Harija Furlana sploh nihče ni želel kandidirati za vodjo SDT. Še bolj presenetljivo pa je to, da ob enem in edinem kandidatu ni bilo omembe vredne analize njegovega dosedanjega dela in (ne)uspehov. Še posebej je to slabo, ker nad Furlanom visita najmanj dve senci dvoma: prvi je povezan z aktivnostmi SDT v primeru korupcije v zdravstvu. Medtem ko je sta tako KPK pred leti in parlamentarna preiskovalna komisija Jelke Godec v manj kot dveh letih zaslišali več deset prič v primeru žilnih opornic, ni bilo SDT pod vodstvom Harija Furlana v šestih letih sposobno narediti prav ničesar.

Druga senca dvoma pa je družinske narave in Furlana postavlja v neroden položaj, saj so njegovega brata Aleša v tem času razkrili kot enega izmed spornih dobaviteljev v javnem zdravstvu. Aleš Furlan je namreč prek svoje družinske firme Primsell po 70% višjih cenah, kot so na prostem evropskem trgu, ekskluzivno prodajal umetne kolke Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca.

Ko je bil Furlan lani v oddaji Tarča soočen s temi podatki, je precej nespretno poskušal zavrniti utemeljen pomislek, da je kot vodja specializiranega državnega tožilstva zaradi spornih poslov družinskega podjetja Furlanovih v kočljivem položaju tudi sam. Kako naj namreč uživa sloves neoporečnega in neodvisnega preganjalca organiziranega kriminala in korupcije, kamor seveda spadajo tudi sporna javna naročila in prirejeni razpisi v javnem zdravstvu, če pa je njegov lastni brat sodeloval pri poslih z eno izmed slovenskih bolnišnic. Nenazadnje o tem, kakšne posledice pušča to v odnosih med tožilci, priča tudi dejstvo, da nihče ni želel kandidirati za položaj vodje specializiranega državnega tožilstva. Kot da bi se v skupini 26 tožilcev, ki delajo v šestih oddelkih SDT vsi otepali tega mesta, na katerem bo naslednjih šest let skoraj zagotovo ponovno kraljeval Harij Furlan.

The best od Harij Furlan, najboljši skeči novega starega vodje Specializiranega državnega tožilstva: pozorno si poglejte to kompilacijo in poskušajte ostati resni. Poskušajte.

The best of Harij Furlan, 2. del: nadaljevanje enega najboljših pravosodnih skečev v zgodovini Sloveniji. Toda Harij ni komik na Planet TV, pač pa vodja specializiranega državnega tožilstva. 

The best of Harij Furlan, 3. del: Moj brat je moj brat. Drži, bratje so ponavadi bratje. Amen.