Komentar

Črkobralstvo, zavist in uradniški sadizem

"Črkobralstvo" je beseda, ki se je uveljavila v zadnjih par letih. Nanaša se na dobesedno, brezidejno, mehanično branje predpisov. Na površini izraz pejorativno označuje neinteligenten pristop k "nerazlagi" pravne norme.

02.03.2018 21:54
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   črkobralstvo   javna uprava   Slovenija   Francija   pravni pozitivizem

Foto: Li Zhenseng

Črkobralstvo je "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

Tak pristop je značilen za nižje državne uradnike; njim se niti ne ljubi širše razlagati pomen določenega "reglca", niti tega zvečine niso sposobni. Laže jim je to pravilo, brez misli, v vsakdanji uradniški praksi le "črkobralsko" aplicirati (udejanjati). Vrste pravne interpretacije so dobesedna (gramatikalna), teleološka razlaga po namenu norme, sistemska (v sistemu drugih norma npr. zakonika) itd. Vse to so tehnike, ki so značilne za evropski pravni sistem, se pa radikalno razlikujejo od anglo-saksonskih v sistemu common-law. Uradniki (tudi sodni) se, kot je to pokazal primer Vaskrsić (spodaj), sploh ne ozirajo na morebitne škodljive, včasih prav katastrofalne posledice. To ima opraviti z zoženo pristojnostjo uradnikov, pa seveda predvsem z njihovim, tudi zoženim, I.Q.-jem. Na tej najnižji ravni delovanja raznih uprav in sodišč je ta birokratizem popolnoma, če ga označimo z eufemizmom, disfunkcionalen. Pa pri tem ne gre samo za pomanjkanje navadne spodobnosti in zdrave pameti. Pogosto sta za njim, vsaj pri nas, zavist in pravi uradniški sadizem.

 

 

Koroška dečka

 

Glede tega primera se vsebinsko seveda ne morem opredeliti. V zaupnem delu tega spisa je verjetno nekaj, za kar javnost – popolnoma pravilno! – ne sme izvedeti. Ministrica Anja Kopač-Mrak je ravnala pravilno in spodobno, ko je to stališče branila, pa čeprav na lastno škodo. Stvar pa se je zapletla pri razlagi upravnega postopka; odvetnik je seveda iskal in našel problem, kar je s stališča starih staršev tudi logično. Potem se je zadeva zavrtela okoli proceduralnih stališč, ki jih je obelodanilo upravno sodišče in prišlo je do značilnega ping-ponga med raznimi instancami. Ob tem pa se vprašanja nihče ni lotil vsebinsko, šlo je le za to, ali je Center za socialno delo postopal "ustrezno", tj. v skladu z upravnim postopkom.

 

Haška konvencija in precedensi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa brez teh proceduralnih homatij terjajo, da je:

 

(1) treba ravnati "v najboljšem interesu otroka",

(2) da imajo stari starši pravico do stikov z vnuki in

(3) in da je pri prekinitvi tega odnosa treba skrbeti za to, da se stiki obnovijo takoj, ko je to mogoče – to je v časovnem obdobju, ko otroci staršem ali tukaj starim staršem še niso ireverzibilno odtujeni. (Parental alienation sindrom.)

 

Terja se torej vsebinsko odločanje s strani sodišča. Do te vsebine pa pri nas sploh še nismo prišli.

 

 

 

Upravni uradniki

 

Javna uprava, mestna, občinska, državna, t.i. javni sektor, je pri nas ljudem odtujena; vsekozi pozablja, da je ne le namenjena ljudem (strankam), ampak da jo ljudje s svojimi davki tudi plačujejo. Francija na primer je znana po svojem etatizmu, državnih uradnikov ima največ v Evropi: 5.200.000; Slovenija jih ima 153.000 (vir). V Franciji je vsak enajsti človek "fonctionaire", v Sloveniji pa vsak trinajsti "javni uslužbenec". V Franciji je uradnikov 80 na tisoč prebivalcev, a Slovenija je s svojimi 76 uslužbenci takoj za njo (vir). Masa tistega, kar se daje za plače (fr.: masse salariale), je v Franciji – kjer je to objavljeno – daleč največja postavka v državnem proračunu. Sarkozy je obljubljal, da bo, če bo ponovno izvoljen za predsednika, število uradnikov zmanjšal za 300.000. To se je v času, ko je bil v ZDA predsednik Reagan, imenovalo "deregulacija". Pometlo naj bi z milijoni "reglcev" in "civil servants", ki ne le da niso potrebni, ampak delajo nepotrebne težave.

 

V Franciji je državna uprava, kot vsi drugi, sicer grozovito zbirokratizirana in konstitucionalno nezaupljiva. Zadnjič sem za sina kot garant podpisal njegovo najemno pogodbo; papirja, ki sem ga moral parafirati na vsak strani in na koncu podpisati, je bilo kakih štirideset strani.

 

Algan in Cahuc (vir) sta o tem napisala nagrajeno ekonomsko uspešnico s podnaslovom Kako francoski družbeni model uničuje sam sebe. A v Franciji, ki ima od nekdaj to centralizirano državno upravo, so uradniki zvečine olikani, ažurni in dobronamerni. Če se le da, človeku kljub vsej poplavi potrebnih potrdil in drugih papirjev pomagajo. In Francozi so na to zgodovinsko privajeni, za vsako figo v hiši imajo svoj dossier. Pa kljub temu ekonomista trdita, da Francija s tem sama sebe uničuje. To se v angleščini imenuje red tape in paperwork. V Franciji sistem – obremenjen kakor je torej – vsaj deluje.

 

 

Slovenski pravni formalizem

 

Če se tuji investitorji Slovenije izogibajo kot hudič križa (vir), je to zato, ker "obstaja globinsko nerazumevanje, kaj sploh je to pravna država (rule of law). Sodišča se zvečine zatekajo v udobno pribežališče pravnega formalizma. To ima malo ali nič opraviti z  moralnimi in z etičnimi temelji pravne države".

 

Tu pa smo pri bistvu stvari. 

 

Črkobralstvo je to, kar (slovenski) avtor v citiranem članku iz Economista imenuje "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

 

 

Silogistično in alanalogno mišljenje

 

V anglo-ameriškem sistemu je sodnik gospod (Esquire), ki na svojo odgovornost sprejema rešitve pravnih problemov. To je bilo tako že od Magne Carte (1215) naprej, ko je bilo sojenje prevzelo plemstvo, to je, je svojo pozicijo v državnem sistemu doživljalo in branilo kot tretjo vejo oblasti.

 

Drug vidik kontinentalne pravne disfunkcionalnosti je inferiornost silogističnega mišljenja. To v kontinentalnih pravnih sistemih velja za edino zveličavno in se zmotno enači s "pravno državo". Ideja je v tem, da za vsako situacijo določno obstaja pravno pravilo. Pri dejstvih v pravni zadevi gre torej samo za to, da sodnik najde pravo pravilo, pod katero bo podredil (subsumiral) t.i. dejansko stanje. Da je to nonsense, lahko razume vsak laik. Nikakor ni namreč mogoče pričakovati, da bo neskončna serija pravnih pravil, pa naj bo še tako razvejana, pokrila vse situacije. Življenje je na srečo precej bolj razdrugačeno, kot si to s svojo omejeno pravno domišljijo lahko predstavljajo vsakojaki "zakonodajalci".

 

Hipernormativizem, ki smo mu danes priča, je hipetrofija vseh pravil in je le brezupno nakladanje regulacij, da ja ne bi prišlo do tega, da kakšna dejanska situacija s temi pravili ne bi bila pokrita. Tega še računalnik ne bi zmogel, čeprav bi bil brez dvoma bolj "pravičen" kot uradniško sodstvo. V Sloveniji prevladuje prav ta pravniška in uradniška mentaliteta. Če se kaj zaplete, se barabe izgovarjajo, da so "ravnale po zakonu", ali pa prenašajo odgovornost s sebe na koga drugega, ki ni ravnal "ustrezno". Ta prislov in ta pridevnik sta zanesljiva znaka brezidejnosti. Na koncu se ne ve, kdo pije in kdo plača.

 

V svojo knjigi Master Algorithm Pedro Domingo (vir) konkretno prikaže in dokaže, da je analogno mišljenje silogističnemu superiorno. Pravni pozitivizem – "udobno pribežališče uradnikov" – pa deluje po naslednji logiki: zgornja premisa je pravna norma, spodnja premisa je dejansko stanje, sklep je tisti, ki ga norma (s sankcijo) predvideva. Državni uradnik torej brez kančka lastne presoje "črkobralsko" poišče pravno pravilo, za katerega misli, da pride v poštev, podenj subsumira dejstva in potegne neovrgljiv sklep, da pravo terja tak in tak izid zadeve. Cicero je za kaj takega rekel: "Vrhunsko pravo, pa najhujša krivica!" (Summum ius, summa iniuria.)

 

Analogno mišljenje pa je nekaj čisto drugega. V sistemu sodnih precedensov nikoli ne gre za mehanično podrejanje dejstev neki slabo predvidevajoči normi, ampak za analogijo, za podobnost danega primera s kakim drugim.

 

 

Analogno mišljenje in primer Vaskrsić 

 

Utvara, da pravo predvideva točen izid zadeve, tu ne obstaja. Polje proste presoje je v takem sistemu veliko širše. V razvpiti zadevi, v kateri je sodnica za 70.000 evrov na boben poslala hišo, vredno 140.000 evrov samo zato, ker ni bilo plačanih za 124 evrov (vir) komunalnih prispevkov, mi je takoj, ko je novica o tej kolosalni neumnosti prišla na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kolega omenil avstrijski primer, v katerem se je zgodilo nekaj podobnega. Šlo je za prodajo stanovanja na Dunaju. Lastnica se ni odzivala na sodne pozive in stanovanje je šlo na boben. Takoj, ko je tu analogni spomin začel delovati, je bila ugotovljena podobnost med obema primeroma.

 

S tem pa zgodbe še ni konec. Izid zadeve v analognem sistemu ni kot pribit. Sodniku ostaja polje proste zadeve, da lahko zadosti zdravi pameti in pravičnosti. Med obema primeroma so razlike, v avstrijskem primeru je na primer šlo za osebo, ki je bila duševno bolna, kar v Sloveniji ni bil primer.

 

Pri snovanju sodne odločbe mora "analogni" pravnik upoštevati vse bistvene razlike, ker je domet precedenčne sodne odločbe (tukaj avstrijske na ESČP) vezan na dejansko stanje v dani zadevi. Vse, kar se ne nanaša na pravno posledico, ki sledi iz dejanskega stanja, je "rečeno mimogrede" (obiter dictum). Na koncu je tu še vprašanje o "sorazmernosti" domače (slovenske, avstrijske) sankcije: prodati hišo za 124 evrov neplačanih prispevkov, je, če se povsem milo izrazimo, pač povsem nesorazmerno.

 

Skratka, za tako odločanje je treba uporabljati možgane, ne pa se zatekati v "udobnost pravnega pozitivizma", kot to pravilno poudarja avtor članka v Economistu. Za nas v Sloveniji pa se postavlja vprašanje, kako je taka mentaliteta neke sodnice sploh možna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413