Komentar

Črkobralstvo, zavist in uradniški sadizem

"Črkobralstvo" je beseda, ki se je uveljavila v zadnjih par letih. Nanaša se na dobesedno, brezidejno, mehanično branje predpisov. Na površini izraz pejorativno označuje neinteligenten pristop k "nerazlagi" pravne norme.

02.03.2018 21:54
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   črkobralstvo   javna uprava   Slovenija   Francija   pravni pozitivizem

Foto: Li Zhenseng

Črkobralstvo je "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

Tak pristop je značilen za nižje državne uradnike; njim se niti ne ljubi širše razlagati pomen določenega "reglca", niti tega zvečine niso sposobni. Laže jim je to pravilo, brez misli, v vsakdanji uradniški praksi le "črkobralsko" aplicirati (udejanjati). Vrste pravne interpretacije so dobesedna (gramatikalna), teleološka razlaga po namenu norme, sistemska (v sistemu drugih norma npr. zakonika) itd. Vse to so tehnike, ki so značilne za evropski pravni sistem, se pa radikalno razlikujejo od anglo-saksonskih v sistemu common-law. Uradniki (tudi sodni) se, kot je to pokazal primer Vaskrsić (spodaj), sploh ne ozirajo na morebitne škodljive, včasih prav katastrofalne posledice. To ima opraviti z zoženo pristojnostjo uradnikov, pa seveda predvsem z njihovim, tudi zoženim, I.Q.-jem. Na tej najnižji ravni delovanja raznih uprav in sodišč je ta birokratizem popolnoma, če ga označimo z eufemizmom, disfunkcionalen. Pa pri tem ne gre samo za pomanjkanje navadne spodobnosti in zdrave pameti. Pogosto sta za njim, vsaj pri nas, zavist in pravi uradniški sadizem.

 

 

Koroška dečka

 

Glede tega primera se vsebinsko seveda ne morem opredeliti. V zaupnem delu tega spisa je verjetno nekaj, za kar javnost – popolnoma pravilno! – ne sme izvedeti. Ministrica Anja Kopač-Mrak je ravnala pravilno in spodobno, ko je to stališče branila, pa čeprav na lastno škodo. Stvar pa se je zapletla pri razlagi upravnega postopka; odvetnik je seveda iskal in našel problem, kar je s stališča starih staršev tudi logično. Potem se je zadeva zavrtela okoli proceduralnih stališč, ki jih je obelodanilo upravno sodišče in prišlo je do značilnega ping-ponga med raznimi instancami. Ob tem pa se vprašanja nihče ni lotil vsebinsko, šlo je le za to, ali je Center za socialno delo postopal "ustrezno", tj. v skladu z upravnim postopkom.

 

Haška konvencija in precedensi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa brez teh proceduralnih homatij terjajo, da je:

 

(1) treba ravnati "v najboljšem interesu otroka",

(2) da imajo stari starši pravico do stikov z vnuki in

(3) in da je pri prekinitvi tega odnosa treba skrbeti za to, da se stiki obnovijo takoj, ko je to mogoče – to je v časovnem obdobju, ko otroci staršem ali tukaj starim staršem še niso ireverzibilno odtujeni. (Parental alienation sindrom.)

 

Terja se torej vsebinsko odločanje s strani sodišča. Do te vsebine pa pri nas sploh še nismo prišli.

 

 

 

Upravni uradniki

 

Javna uprava, mestna, občinska, državna, t.i. javni sektor, je pri nas ljudem odtujena; vsekozi pozablja, da je ne le namenjena ljudem (strankam), ampak da jo ljudje s svojimi davki tudi plačujejo. Francija na primer je znana po svojem etatizmu, državnih uradnikov ima največ v Evropi: 5.200.000; Slovenija jih ima 153.000 (vir). V Franciji je vsak enajsti človek "fonctionaire", v Sloveniji pa vsak trinajsti "javni uslužbenec". V Franciji je uradnikov 80 na tisoč prebivalcev, a Slovenija je s svojimi 76 uslužbenci takoj za njo (vir). Masa tistega, kar se daje za plače (fr.: masse salariale), je v Franciji – kjer je to objavljeno – daleč največja postavka v državnem proračunu. Sarkozy je obljubljal, da bo, če bo ponovno izvoljen za predsednika, število uradnikov zmanjšal za 300.000. To se je v času, ko je bil v ZDA predsednik Reagan, imenovalo "deregulacija". Pometlo naj bi z milijoni "reglcev" in "civil servants", ki ne le da niso potrebni, ampak delajo nepotrebne težave.

 

V Franciji je državna uprava, kot vsi drugi, sicer grozovito zbirokratizirana in konstitucionalno nezaupljiva. Zadnjič sem za sina kot garant podpisal njegovo najemno pogodbo; papirja, ki sem ga moral parafirati na vsak strani in na koncu podpisati, je bilo kakih štirideset strani.

 

Algan in Cahuc (vir) sta o tem napisala nagrajeno ekonomsko uspešnico s podnaslovom Kako francoski družbeni model uničuje sam sebe. A v Franciji, ki ima od nekdaj to centralizirano državno upravo, so uradniki zvečine olikani, ažurni in dobronamerni. Če se le da, človeku kljub vsej poplavi potrebnih potrdil in drugih papirjev pomagajo. In Francozi so na to zgodovinsko privajeni, za vsako figo v hiši imajo svoj dossier. Pa kljub temu ekonomista trdita, da Francija s tem sama sebe uničuje. To se v angleščini imenuje red tape in paperwork. V Franciji sistem – obremenjen kakor je torej – vsaj deluje.

 

 

Slovenski pravni formalizem

 

Če se tuji investitorji Slovenije izogibajo kot hudič križa (vir), je to zato, ker "obstaja globinsko nerazumevanje, kaj sploh je to pravna država (rule of law). Sodišča se zvečine zatekajo v udobno pribežališče pravnega formalizma. To ima malo ali nič opraviti z  moralnimi in z etičnimi temelji pravne države".

 

Tu pa smo pri bistvu stvari. 

 

Črkobralstvo je to, kar (slovenski) avtor v citiranem članku iz Economista imenuje "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

 

 

Silogistično in alanalogno mišljenje

 

V anglo-ameriškem sistemu je sodnik gospod (Esquire), ki na svojo odgovornost sprejema rešitve pravnih problemov. To je bilo tako že od Magne Carte (1215) naprej, ko je bilo sojenje prevzelo plemstvo, to je, je svojo pozicijo v državnem sistemu doživljalo in branilo kot tretjo vejo oblasti.

 

Drug vidik kontinentalne pravne disfunkcionalnosti je inferiornost silogističnega mišljenja. To v kontinentalnih pravnih sistemih velja za edino zveličavno in se zmotno enači s "pravno državo". Ideja je v tem, da za vsako situacijo določno obstaja pravno pravilo. Pri dejstvih v pravni zadevi gre torej samo za to, da sodnik najde pravo pravilo, pod katero bo podredil (subsumiral) t.i. dejansko stanje. Da je to nonsense, lahko razume vsak laik. Nikakor ni namreč mogoče pričakovati, da bo neskončna serija pravnih pravil, pa naj bo še tako razvejana, pokrila vse situacije. Življenje je na srečo precej bolj razdrugačeno, kot si to s svojo omejeno pravno domišljijo lahko predstavljajo vsakojaki "zakonodajalci".

 

Hipernormativizem, ki smo mu danes priča, je hipetrofija vseh pravil in je le brezupno nakladanje regulacij, da ja ne bi prišlo do tega, da kakšna dejanska situacija s temi pravili ne bi bila pokrita. Tega še računalnik ne bi zmogel, čeprav bi bil brez dvoma bolj "pravičen" kot uradniško sodstvo. V Sloveniji prevladuje prav ta pravniška in uradniška mentaliteta. Če se kaj zaplete, se barabe izgovarjajo, da so "ravnale po zakonu", ali pa prenašajo odgovornost s sebe na koga drugega, ki ni ravnal "ustrezno". Ta prislov in ta pridevnik sta zanesljiva znaka brezidejnosti. Na koncu se ne ve, kdo pije in kdo plača.

 

V svojo knjigi Master Algorithm Pedro Domingo (vir) konkretno prikaže in dokaže, da je analogno mišljenje silogističnemu superiorno. Pravni pozitivizem – "udobno pribežališče uradnikov" – pa deluje po naslednji logiki: zgornja premisa je pravna norma, spodnja premisa je dejansko stanje, sklep je tisti, ki ga norma (s sankcijo) predvideva. Državni uradnik torej brez kančka lastne presoje "črkobralsko" poišče pravno pravilo, za katerega misli, da pride v poštev, podenj subsumira dejstva in potegne neovrgljiv sklep, da pravo terja tak in tak izid zadeve. Cicero je za kaj takega rekel: "Vrhunsko pravo, pa najhujša krivica!" (Summum ius, summa iniuria.)

 

Analogno mišljenje pa je nekaj čisto drugega. V sistemu sodnih precedensov nikoli ne gre za mehanično podrejanje dejstev neki slabo predvidevajoči normi, ampak za analogijo, za podobnost danega primera s kakim drugim.

 

 

Analogno mišljenje in primer Vaskrsić 

 

Utvara, da pravo predvideva točen izid zadeve, tu ne obstaja. Polje proste presoje je v takem sistemu veliko širše. V razvpiti zadevi, v kateri je sodnica za 70.000 evrov na boben poslala hišo, vredno 140.000 evrov samo zato, ker ni bilo plačanih za 124 evrov (vir) komunalnih prispevkov, mi je takoj, ko je novica o tej kolosalni neumnosti prišla na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kolega omenil avstrijski primer, v katerem se je zgodilo nekaj podobnega. Šlo je za prodajo stanovanja na Dunaju. Lastnica se ni odzivala na sodne pozive in stanovanje je šlo na boben. Takoj, ko je tu analogni spomin začel delovati, je bila ugotovljena podobnost med obema primeroma.

 

S tem pa zgodbe še ni konec. Izid zadeve v analognem sistemu ni kot pribit. Sodniku ostaja polje proste zadeve, da lahko zadosti zdravi pameti in pravičnosti. Med obema primeroma so razlike, v avstrijskem primeru je na primer šlo za osebo, ki je bila duševno bolna, kar v Sloveniji ni bil primer.

 

Pri snovanju sodne odločbe mora "analogni" pravnik upoštevati vse bistvene razlike, ker je domet precedenčne sodne odločbe (tukaj avstrijske na ESČP) vezan na dejansko stanje v dani zadevi. Vse, kar se ne nanaša na pravno posledico, ki sledi iz dejanskega stanja, je "rečeno mimogrede" (obiter dictum). Na koncu je tu še vprašanje o "sorazmernosti" domače (slovenske, avstrijske) sankcije: prodati hišo za 124 evrov neplačanih prispevkov, je, če se povsem milo izrazimo, pač povsem nesorazmerno.

 

Skratka, za tako odločanje je treba uporabljati možgane, ne pa se zatekati v "udobnost pravnega pozitivizma", kot to pravilno poudarja avtor članka v Economistu. Za nas v Sloveniji pa se postavlja vprašanje, kako je taka mentaliteta neke sodnice sploh možna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.758
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.505
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.581
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.540
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.598
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.261
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 984
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.231
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 915
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.037