Komentar

Črkobralstvo, zavist in uradniški sadizem

"Črkobralstvo" je beseda, ki se je uveljavila v zadnjih par letih. Nanaša se na dobesedno, brezidejno, mehanično branje predpisov. Na površini izraz pejorativno označuje neinteligenten pristop k "nerazlagi" pravne norme.

02.03.2018 21:54
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   črkobralstvo   javna uprava   Slovenija   Francija   pravni pozitivizem

Foto: Li Zhenseng

Črkobralstvo je "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

Tak pristop je značilen za nižje državne uradnike; njim se niti ne ljubi širše razlagati pomen določenega "reglca", niti tega zvečine niso sposobni. Laže jim je to pravilo, brez misli, v vsakdanji uradniški praksi le "črkobralsko" aplicirati (udejanjati). Vrste pravne interpretacije so dobesedna (gramatikalna), teleološka razlaga po namenu norme, sistemska (v sistemu drugih norma npr. zakonika) itd. Vse to so tehnike, ki so značilne za evropski pravni sistem, se pa radikalno razlikujejo od anglo-saksonskih v sistemu common-law. Uradniki (tudi sodni) se, kot je to pokazal primer Vaskrsić (spodaj), sploh ne ozirajo na morebitne škodljive, včasih prav katastrofalne posledice. To ima opraviti z zoženo pristojnostjo uradnikov, pa seveda predvsem z njihovim, tudi zoženim, I.Q.-jem. Na tej najnižji ravni delovanja raznih uprav in sodišč je ta birokratizem popolnoma, če ga označimo z eufemizmom, disfunkcionalen. Pa pri tem ne gre samo za pomanjkanje navadne spodobnosti in zdrave pameti. Pogosto sta za njim, vsaj pri nas, zavist in pravi uradniški sadizem.

 

 

Koroška dečka

 

Glede tega primera se vsebinsko seveda ne morem opredeliti. V zaupnem delu tega spisa je verjetno nekaj, za kar javnost – popolnoma pravilno! – ne sme izvedeti. Ministrica Anja Kopač-Mrak je ravnala pravilno in spodobno, ko je to stališče branila, pa čeprav na lastno škodo. Stvar pa se je zapletla pri razlagi upravnega postopka; odvetnik je seveda iskal in našel problem, kar je s stališča starih staršev tudi logično. Potem se je zadeva zavrtela okoli proceduralnih stališč, ki jih je obelodanilo upravno sodišče in prišlo je do značilnega ping-ponga med raznimi instancami. Ob tem pa se vprašanja nihče ni lotil vsebinsko, šlo je le za to, ali je Center za socialno delo postopal "ustrezno", tj. v skladu z upravnim postopkom.

 

Haška konvencija in precedensi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa brez teh proceduralnih homatij terjajo, da je:

 

(1) treba ravnati "v najboljšem interesu otroka",

(2) da imajo stari starši pravico do stikov z vnuki in

(3) in da je pri prekinitvi tega odnosa treba skrbeti za to, da se stiki obnovijo takoj, ko je to mogoče – to je v časovnem obdobju, ko otroci staršem ali tukaj starim staršem še niso ireverzibilno odtujeni. (Parental alienation sindrom.)

 

Terja se torej vsebinsko odločanje s strani sodišča. Do te vsebine pa pri nas sploh še nismo prišli.

 

 

 

Upravni uradniki

 

Javna uprava, mestna, občinska, državna, t.i. javni sektor, je pri nas ljudem odtujena; vsekozi pozablja, da je ne le namenjena ljudem (strankam), ampak da jo ljudje s svojimi davki tudi plačujejo. Francija na primer je znana po svojem etatizmu, državnih uradnikov ima največ v Evropi: 5.200.000; Slovenija jih ima 153.000 (vir). V Franciji je vsak enajsti človek "fonctionaire", v Sloveniji pa vsak trinajsti "javni uslužbenec". V Franciji je uradnikov 80 na tisoč prebivalcev, a Slovenija je s svojimi 76 uslužbenci takoj za njo (vir). Masa tistega, kar se daje za plače (fr.: masse salariale), je v Franciji – kjer je to objavljeno – daleč največja postavka v državnem proračunu. Sarkozy je obljubljal, da bo, če bo ponovno izvoljen za predsednika, število uradnikov zmanjšal za 300.000. To se je v času, ko je bil v ZDA predsednik Reagan, imenovalo "deregulacija". Pometlo naj bi z milijoni "reglcev" in "civil servants", ki ne le da niso potrebni, ampak delajo nepotrebne težave.

 

V Franciji je državna uprava, kot vsi drugi, sicer grozovito zbirokratizirana in konstitucionalno nezaupljiva. Zadnjič sem za sina kot garant podpisal njegovo najemno pogodbo; papirja, ki sem ga moral parafirati na vsak strani in na koncu podpisati, je bilo kakih štirideset strani.

 

Algan in Cahuc (vir) sta o tem napisala nagrajeno ekonomsko uspešnico s podnaslovom Kako francoski družbeni model uničuje sam sebe. A v Franciji, ki ima od nekdaj to centralizirano državno upravo, so uradniki zvečine olikani, ažurni in dobronamerni. Če se le da, človeku kljub vsej poplavi potrebnih potrdil in drugih papirjev pomagajo. In Francozi so na to zgodovinsko privajeni, za vsako figo v hiši imajo svoj dossier. Pa kljub temu ekonomista trdita, da Francija s tem sama sebe uničuje. To se v angleščini imenuje red tape in paperwork. V Franciji sistem – obremenjen kakor je torej – vsaj deluje.

 

 

Slovenski pravni formalizem

 

Če se tuji investitorji Slovenije izogibajo kot hudič križa (vir), je to zato, ker "obstaja globinsko nerazumevanje, kaj sploh je to pravna država (rule of law). Sodišča se zvečine zatekajo v udobno pribežališče pravnega formalizma. To ima malo ali nič opraviti z  moralnimi in z etičnimi temelji pravne države".

 

Tu pa smo pri bistvu stvari. 

 

Črkobralstvo je to, kar (slovenski) avtor v citiranem članku iz Economista imenuje "udobno pribežališče pravnega pozitivizma". Kontinentalni pravni sistem je itak nagnjen k pravnemu formalizmu (pozitivizmu). To je zgodovinska posledica dejstva, da tu sodstvo nikoli ni imelo prave oblasti, v komunizmu pa je bilo sploh le transmisijski jermen partijske vladavine.

 

 

Silogistično in alanalogno mišljenje

 

V anglo-ameriškem sistemu je sodnik gospod (Esquire), ki na svojo odgovornost sprejema rešitve pravnih problemov. To je bilo tako že od Magne Carte (1215) naprej, ko je bilo sojenje prevzelo plemstvo, to je, je svojo pozicijo v državnem sistemu doživljalo in branilo kot tretjo vejo oblasti.

 

Drug vidik kontinentalne pravne disfunkcionalnosti je inferiornost silogističnega mišljenja. To v kontinentalnih pravnih sistemih velja za edino zveličavno in se zmotno enači s "pravno državo". Ideja je v tem, da za vsako situacijo določno obstaja pravno pravilo. Pri dejstvih v pravni zadevi gre torej samo za to, da sodnik najde pravo pravilo, pod katero bo podredil (subsumiral) t.i. dejansko stanje. Da je to nonsense, lahko razume vsak laik. Nikakor ni namreč mogoče pričakovati, da bo neskončna serija pravnih pravil, pa naj bo še tako razvejana, pokrila vse situacije. Življenje je na srečo precej bolj razdrugačeno, kot si to s svojo omejeno pravno domišljijo lahko predstavljajo vsakojaki "zakonodajalci".

 

Hipernormativizem, ki smo mu danes priča, je hipetrofija vseh pravil in je le brezupno nakladanje regulacij, da ja ne bi prišlo do tega, da kakšna dejanska situacija s temi pravili ne bi bila pokrita. Tega še računalnik ne bi zmogel, čeprav bi bil brez dvoma bolj "pravičen" kot uradniško sodstvo. V Sloveniji prevladuje prav ta pravniška in uradniška mentaliteta. Če se kaj zaplete, se barabe izgovarjajo, da so "ravnale po zakonu", ali pa prenašajo odgovornost s sebe na koga drugega, ki ni ravnal "ustrezno". Ta prislov in ta pridevnik sta zanesljiva znaka brezidejnosti. Na koncu se ne ve, kdo pije in kdo plača.

 

V svojo knjigi Master Algorithm Pedro Domingo (vir) konkretno prikaže in dokaže, da je analogno mišljenje silogističnemu superiorno. Pravni pozitivizem – "udobno pribežališče uradnikov" – pa deluje po naslednji logiki: zgornja premisa je pravna norma, spodnja premisa je dejansko stanje, sklep je tisti, ki ga norma (s sankcijo) predvideva. Državni uradnik torej brez kančka lastne presoje "črkobralsko" poišče pravno pravilo, za katerega misli, da pride v poštev, podenj subsumira dejstva in potegne neovrgljiv sklep, da pravo terja tak in tak izid zadeve. Cicero je za kaj takega rekel: "Vrhunsko pravo, pa najhujša krivica!" (Summum ius, summa iniuria.)

 

Analogno mišljenje pa je nekaj čisto drugega. V sistemu sodnih precedensov nikoli ne gre za mehanično podrejanje dejstev neki slabo predvidevajoči normi, ampak za analogijo, za podobnost danega primera s kakim drugim.

 

 

Analogno mišljenje in primer Vaskrsić 

 

Utvara, da pravo predvideva točen izid zadeve, tu ne obstaja. Polje proste presoje je v takem sistemu veliko širše. V razvpiti zadevi, v kateri je sodnica za 70.000 evrov na boben poslala hišo, vredno 140.000 evrov samo zato, ker ni bilo plačanih za 124 evrov (vir) komunalnih prispevkov, mi je takoj, ko je novica o tej kolosalni neumnosti prišla na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kolega omenil avstrijski primer, v katerem se je zgodilo nekaj podobnega. Šlo je za prodajo stanovanja na Dunaju. Lastnica se ni odzivala na sodne pozive in stanovanje je šlo na boben. Takoj, ko je tu analogni spomin začel delovati, je bila ugotovljena podobnost med obema primeroma.

 

S tem pa zgodbe še ni konec. Izid zadeve v analognem sistemu ni kot pribit. Sodniku ostaja polje proste zadeve, da lahko zadosti zdravi pameti in pravičnosti. Med obema primeroma so razlike, v avstrijskem primeru je na primer šlo za osebo, ki je bila duševno bolna, kar v Sloveniji ni bil primer.

 

Pri snovanju sodne odločbe mora "analogni" pravnik upoštevati vse bistvene razlike, ker je domet precedenčne sodne odločbe (tukaj avstrijske na ESČP) vezan na dejansko stanje v dani zadevi. Vse, kar se ne nanaša na pravno posledico, ki sledi iz dejanskega stanja, je "rečeno mimogrede" (obiter dictum). Na koncu je tu še vprašanje o "sorazmernosti" domače (slovenske, avstrijske) sankcije: prodati hišo za 124 evrov neplačanih prispevkov, je, če se povsem milo izrazimo, pač povsem nesorazmerno.

 

Skratka, za tako odločanje je treba uporabljati možgane, ne pa se zatekati v "udobnost pravnega pozitivizma", kot to pravilno poudarja avtor članka v Economistu. Za nas v Sloveniji pa se postavlja vprašanje, kako je taka mentaliteta neke sodnice sploh možna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.365
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.917
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 787
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922