Najpomembnejši podatek je ta, da nobena politična sila ni dobila večine v parlamentu ali v senatu, dveh domovih italijanske skupščine. To ni uspelo niti desnosredinski kolaciji, ki so ji zmanjkali glasovi s približno šestdesetih volišč, kakor tudi ne Gibanju petih zvezd, ki so kljub silovitemu, zgodovinskemu napredku, ostali še bolj zadaj. Tisti, ki bo želel sestaviti vlado, bo predsedniku države moral predstaviti jasno in trdno večino. Hipotetična vélika vladna  koalicija med levosredinsko PD (Demokratska stranka) in desno Naprej, Italija, podobna nemški Gro-Ko, si ni zagotovila dovolj glasov, da bi upravičila zaupanje. Ključ sedaj leži v drugih rokah – tako so odločili volivci. In če stranko PD po katastrofalnem rezultatu, dobila je namreč manj kot 20 %, čaka notranji obračun, se je na desnici spremenila hierarhija. Dejstvo, da je Liga prehitela stranko Naprej, Italija, prinaša s sabo mnogo vprašanj: bosta stranki še naprej ostali zaveznici? Poleg tega je očitno tudi, da bo treba pri vseh prihodnjih korakih upoštevati tudi "Grillovce" (vodja Gibanja 5 zvezd je komik Beppe Grillo, pripadnike gibanja zato imenujejo tudi "grillini" oziroma slovensko "Grillovci", op.p.): če jih je volila tretjina volivcev, jih bo morala država hočeš nočeš upoštevati.

Prav pripadniki tega Gibanja, ki izrazito nastopa proti uveljavljeni ureditvi, so bili v volilni kampanji najglasnejši: z njimi ali proti njim, na koncu s(m)o bili njihovi sledilci prav vsi, največ glasov pa so dobili v južnem delu Italije, t.i. italijanskem pasu rje. Seveda je zelo lahko obsojati odrešeništvo Gibanja petih zvezd, težje je priznati, da je šlo nekaj zelo narobe, in da zlomljeno kolesje globalizacije na tem območju lahko hitro pripelje do stanja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Tako Clintonova politika kot globalizacija sta propagirali idejo, da zadaj ne bodo pustili nikogar – trideset let kasneje so zadaj ostale trume pozabljenih ljudi.

Pravo jedro vprašanja se skriva v političnih posledicah ekonomske težave, ki je v trenutni situaciji nabolj pereča, torej v padcu zaslužka. Naj spomnimo, da se je Gibanje petih zvezd pojavilo na sceni malo pred valom, ki je spremenil in spreminja tradicionalni izgled zahodne politike: angleški otok, ki se je "ločil" od evropske celine in z Brexitom "ponovno prevzel nadzor" nad samim sabo; Emmanuel Macron, ki je brez stranke porazil francoske socialiste; mlekarji iz Wisconsina in delavci iz Michigana, ki so z izvolitvijo Donalda Trumpa izpostavili krhkost Obamove politične retorike in poslali demokrate v trajno histerično krizo; pojav desnice v Nemčiji, kar je v povojni Evropi nekaj povsem novega; prosti pad evropskih socialdemokratskih strank; vzpon nedemokratskih vodij, ki jih navaden državljan smatra za "učinkovite" in torej vredne izgube malce svobode v zameno za hiter odziv vlade.

In ravno med vse te nove pojave lahko postavimo tudi listo Marjana Šarca, ki glede na javnomnenjske ankete trenutno vodi pred junijskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji.

Valerio Fabbri je italijanski novinar, dopisnik agencije ANSA, ki živi v Ljubljani.