Komentar

Neživa prihodnost? Tretji odgovor Marku Crnkoviču*

V svojem najnovejšem odgovoru, pravzaprav vprašanju ("Zakaj bivši disidenti praviloma tendirate na desno?", Fokus pokus, 3.3. 2018, vir) se je Marko Crnkovič po vsem videzu znašel v zadregi. Levice, čeprav mu srce bije (ali mu je vsaj v zgodnejši mladosti bilo) na levi, ne mara, ker je že predolgo na oblasti; desnica pa si zaenkrat podpore ne zasluži. Enako zadržan je do tistih, ki se nimajo niti za leve niti za desne.

05.03.2018 16:32
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   Marko Crnkovič   pisma   portal+   Fokuspokus   polemika   desnica   levica   Evropa   Slovenija   komunizem

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

Če sem prav razumel, Marko Crnkovič - kot vse večja množica Slovencev - na volitve ne bo šel. Prav. S tem najbrž - razen gospodarne uporabe svojega prostega časa - ne bo rešil nobenega problema. Nobenega posebnega problema ne rešuje niti odgovor na vprašanje, zakaj bivši disidenti tendiramo na desno. Kam pa naj bi "tendirali", če je bil za državo pogubni vladajoči razred, ki se je ležerno sprehajal po napačni strani zgodovine, od nog do glave, od Gevgelije do Triglava, seveda po svojih besedah, levičarski in revolucionaren? Sapienti sat!

 

V prejšnjem odgovoru ("Nemrtva preteklost", vir) sem nasprotoval brezbrižnemu odnosu do preteklosti. Marko Crnkovič trdi, da Partija ni imela pojma, kaj dela, kar bi lahko pomenilo, da niti ni imela slabih namenov. To najbrž ni res. Od osamosvojitve že poslušamo, da preteklost ni važna in da se je treba posvetiti prihodnosti. Crnkovičeva ugotovitev, da žanjemo pridelke napačnih odločitev iz začetka nove države, se mi ne zdi najbolj verodostojna. "Bolje bi bilo," piše naš dopisovalec, "če bi po osamosvojitvi prišlo do (formalne, uradne) lustracije." V primerjavi z ustanovitvijo države, demokratično ustavo in mednarodnim priznanjem je bila lustracija - takrat, vsaj meni - videti manj pomembna. Dopuščam, da smo se motili, vendar sta nas zadrževala dva pomisleka: da vojni z Jugoslavijo in nakopičenemu mednarodnemu nezaupanju do samostojne Slovenije ne bi bilo pametno dodajati še domačih sovražnosti; predvsem pa nismo želeli ponavljati revolucionarnih (levičarskih) modelov iz časa po koncu II. svetovne vojne. Zmaga v hladni vojni je bila v primerjavi z nekdanjimi zmagami nekaj splošno koristnega, praktičnega in plemenitega. Namesto zaprte smo dobili odprto družbo, namesto izključevanja vključevanje (v EU, NATO ...). S koncem hladne vojne se je končala "tragedija Srednje Evrope"(Kundera), nehala se je delitev na Vzhod in Zahod, na kapitalizem in socializem, na žlahtno levico in demonično desnico ... Diplomacija je nadomestila vojskovanje. Mimogrede: izraz "žlahtna desnica" so si v upanju, da si jo bodo podredili, izmislili komunisti oz. njihovi nasledniki.

 

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

 

Poznavanje preteklosti je pomembno, da je ne bi ponavljali. Slovenija bi si zaslužila živo in razgibano prihodnost, ki ne bi bila ponavljanje levičarske (socialistične/komunistične) preteklosti, vendar ne kaže najbolje. Politična znamenja, kot so gromoglasno zavračanje zasebne pobude v zdravstvu in šolstvu, patološko razmnoževanje javnega sektorja in uradništva, odpor do privatizacije bank, promocija novih obrazov namesto strankarskih programov ... kažejo na prihodnost, ki je podobna levičarski preteklosti, s tem pa se kopičijo terminološki in drugi, bolj substancialni nesporazumi. Enopartijski sistem ni omogočal menjave strank, je pa veselo menjaval obraze! Vračanje v socializem ali vzdrževanje poznega socializma ni znamenje levičarske, ampak prej desničarske politike, o kateri definicije pravijo, da je konservativna. S tem pa niti terminoloških niti vsebinskih zadreg ni konec.

 

Veliko vprašanje je, ali Slovencem lahko pomagajo nauki evropske zgodovine in politike. Če pogledamo volilne peripetije v Nemčiji in Italiji pa še kje, bomo opazili, da pešajo in se krčijo leve stranke. Splošen in celo marksističen odgovor na vprašanje o vzrokih za neuspehe levice je v znani prispodobi: da je zgodovina kot gledališče. V času fevdalizma so na odru blesteli zvezdniki in primadone vladajočega razreda, člani duhovščine in aristokracije; avditorij je užival, za odrom pa so se za naslednjo predstavo pripravljali predstavniki meščanstva, tovarnarji, bankirji in trgovci. V primernem trenutku so pregnali plemiče in uprizorili svojo igro, npr. Figarovo svatbo oz. Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vendar so se v zaodrju že zbirale delavske množice, ki so potem napodile buržoazijo in po potrebi porušile gledališče, pevski zbor Rdeče armade pa je zapel Internacionalo.

 

Toda ti prizori so za nami in postavlja se vprašanje, ali bosta delavski razred in njegova avantgarda še kdaj privabljala množično občinstvo? Nekatera gledališča se spreminjajo v elitna in avantgardna, ponekod jih ukinjajo, drugod na oder vabijo publiko, kar se imenuje Živo gledališče - Living Theatre. Samuel Huntington pravi, da prihaja trk civilizacij. Bodo v prihodnosti socialni demokrati sklepali koalicije s priseljenci iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Turčije? Jih bodo po levi prehitevale desničarske stranke? Bodo vse po vrsti odnesla gibanja, kot je Gibanje petih zvezdic komika Beppeja Grilla?

 

Naredimo korak nazaj in se preselimo v stoletje med francosko in oktobrsko revolucijo. Po francoski revoluciji in po propadu Napoleona so konservativne sile (Avstrija, Britanija, Prusija, Rusija, na koncu tudi Francija) vzpostavile zavezništvo, t.i. koncert evropskih velikih sil, ki je skrbel za red, pravzaprav tudi za mir vse do oktobrske revolucije oz. prve svetovne vojne. Ta je pomenila uvod v masakre 20. stoletja. Po koncu hladne vojne se je obetalo novo zavezništvo, nov koncert evropskih sil, ki pripušča v svoje zavetje in v pristan blaginje vse države, ki pravočasno razrešijo svoje notranje in medsebojne spore. Govorim seveda o Zahodnem Balkanu in o Vzhodni Evropi, ki ju pestita dva velika problema: dediščina komunizma in nerešena mejna vprašanja.

 

Morda pa gledališke zgodovine vsaj v deželah poznega socializma še ni konec? Morda se za odrom slovenskega teatra zbirajo novi diverzanti, strelci in lokostrelci, mečevalci, sabljači in biatlonci, ki se pripravljajo na nove obračune, atentate, dvoboje, bitke in čistke ... Morda se bo ponovila znana predstava z vstajami, demonstracijami in stavkami, egalitarizmom, vse daljšimi čakalnimi vrstami ... Morda bodo hoteli spremeniti ustavo in vanjo prepisati načelo iz znamenite jugoslovanske ustave iz leta 1974: vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah?

 

 

* Urednik portala+ je sicer Dimitriju Ruplu in Marku Crnkoviču predlagal, da bi razmislila o zaključku polemike, vendar pri tem ne bo vztrajal. Morda bo tudi sam kaj dodal k tej razpravi, ki na najvišji intelektualni ravni poteka na portalu+ in Fokuspokus.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562