Komentar

Neživa prihodnost? Tretji odgovor Marku Crnkoviču*

V svojem najnovejšem odgovoru, pravzaprav vprašanju ("Zakaj bivši disidenti praviloma tendirate na desno?", Fokus pokus, 3.3. 2018, vir) se je Marko Crnkovič po vsem videzu znašel v zadregi. Levice, čeprav mu srce bije (ali mu je vsaj v zgodnejši mladosti bilo) na levi, ne mara, ker je že predolgo na oblasti; desnica pa si zaenkrat podpore ne zasluži. Enako zadržan je do tistih, ki se nimajo niti za leve niti za desne.

05.03.2018 16:32
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   Marko Crnkovič   pisma   portal+   Fokuspokus   polemika   desnica   levica   Evropa   Slovenija   komunizem

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

Če sem prav razumel, Marko Crnkovič - kot vse večja množica Slovencev - na volitve ne bo šel. Prav. S tem najbrž - razen gospodarne uporabe svojega prostega časa - ne bo rešil nobenega problema. Nobenega posebnega problema ne rešuje niti odgovor na vprašanje, zakaj bivši disidenti tendiramo na desno. Kam pa naj bi "tendirali", če je bil za državo pogubni vladajoči razred, ki se je ležerno sprehajal po napačni strani zgodovine, od nog do glave, od Gevgelije do Triglava, seveda po svojih besedah, levičarski in revolucionaren? Sapienti sat!

 

V prejšnjem odgovoru ("Nemrtva preteklost", vir) sem nasprotoval brezbrižnemu odnosu do preteklosti. Marko Crnkovič trdi, da Partija ni imela pojma, kaj dela, kar bi lahko pomenilo, da niti ni imela slabih namenov. To najbrž ni res. Od osamosvojitve že poslušamo, da preteklost ni važna in da se je treba posvetiti prihodnosti. Crnkovičeva ugotovitev, da žanjemo pridelke napačnih odločitev iz začetka nove države, se mi ne zdi najbolj verodostojna. "Bolje bi bilo," piše naš dopisovalec, "če bi po osamosvojitvi prišlo do (formalne, uradne) lustracije." V primerjavi z ustanovitvijo države, demokratično ustavo in mednarodnim priznanjem je bila lustracija - takrat, vsaj meni - videti manj pomembna. Dopuščam, da smo se motili, vendar sta nas zadrževala dva pomisleka: da vojni z Jugoslavijo in nakopičenemu mednarodnemu nezaupanju do samostojne Slovenije ne bi bilo pametno dodajati še domačih sovražnosti; predvsem pa nismo želeli ponavljati revolucionarnih (levičarskih) modelov iz časa po koncu II. svetovne vojne. Zmaga v hladni vojni je bila v primerjavi z nekdanjimi zmagami nekaj splošno koristnega, praktičnega in plemenitega. Namesto zaprte smo dobili odprto družbo, namesto izključevanja vključevanje (v EU, NATO ...). S koncem hladne vojne se je končala "tragedija Srednje Evrope"(Kundera), nehala se je delitev na Vzhod in Zahod, na kapitalizem in socializem, na žlahtno levico in demonično desnico ... Diplomacija je nadomestila vojskovanje. Mimogrede: izraz "žlahtna desnica" so si v upanju, da si jo bodo podredili, izmislili komunisti oz. njihovi nasledniki.

 

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

 

Poznavanje preteklosti je pomembno, da je ne bi ponavljali. Slovenija bi si zaslužila živo in razgibano prihodnost, ki ne bi bila ponavljanje levičarske (socialistične/komunistične) preteklosti, vendar ne kaže najbolje. Politična znamenja, kot so gromoglasno zavračanje zasebne pobude v zdravstvu in šolstvu, patološko razmnoževanje javnega sektorja in uradništva, odpor do privatizacije bank, promocija novih obrazov namesto strankarskih programov ... kažejo na prihodnost, ki je podobna levičarski preteklosti, s tem pa se kopičijo terminološki in drugi, bolj substancialni nesporazumi. Enopartijski sistem ni omogočal menjave strank, je pa veselo menjaval obraze! Vračanje v socializem ali vzdrževanje poznega socializma ni znamenje levičarske, ampak prej desničarske politike, o kateri definicije pravijo, da je konservativna. S tem pa niti terminoloških niti vsebinskih zadreg ni konec.

 

Veliko vprašanje je, ali Slovencem lahko pomagajo nauki evropske zgodovine in politike. Če pogledamo volilne peripetije v Nemčiji in Italiji pa še kje, bomo opazili, da pešajo in se krčijo leve stranke. Splošen in celo marksističen odgovor na vprašanje o vzrokih za neuspehe levice je v znani prispodobi: da je zgodovina kot gledališče. V času fevdalizma so na odru blesteli zvezdniki in primadone vladajočega razreda, člani duhovščine in aristokracije; avditorij je užival, za odrom pa so se za naslednjo predstavo pripravljali predstavniki meščanstva, tovarnarji, bankirji in trgovci. V primernem trenutku so pregnali plemiče in uprizorili svojo igro, npr. Figarovo svatbo oz. Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vendar so se v zaodrju že zbirale delavske množice, ki so potem napodile buržoazijo in po potrebi porušile gledališče, pevski zbor Rdeče armade pa je zapel Internacionalo.

 

Toda ti prizori so za nami in postavlja se vprašanje, ali bosta delavski razred in njegova avantgarda še kdaj privabljala množično občinstvo? Nekatera gledališča se spreminjajo v elitna in avantgardna, ponekod jih ukinjajo, drugod na oder vabijo publiko, kar se imenuje Živo gledališče - Living Theatre. Samuel Huntington pravi, da prihaja trk civilizacij. Bodo v prihodnosti socialni demokrati sklepali koalicije s priseljenci iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Turčije? Jih bodo po levi prehitevale desničarske stranke? Bodo vse po vrsti odnesla gibanja, kot je Gibanje petih zvezdic komika Beppeja Grilla?

 

Naredimo korak nazaj in se preselimo v stoletje med francosko in oktobrsko revolucijo. Po francoski revoluciji in po propadu Napoleona so konservativne sile (Avstrija, Britanija, Prusija, Rusija, na koncu tudi Francija) vzpostavile zavezništvo, t.i. koncert evropskih velikih sil, ki je skrbel za red, pravzaprav tudi za mir vse do oktobrske revolucije oz. prve svetovne vojne. Ta je pomenila uvod v masakre 20. stoletja. Po koncu hladne vojne se je obetalo novo zavezništvo, nov koncert evropskih sil, ki pripušča v svoje zavetje in v pristan blaginje vse države, ki pravočasno razrešijo svoje notranje in medsebojne spore. Govorim seveda o Zahodnem Balkanu in o Vzhodni Evropi, ki ju pestita dva velika problema: dediščina komunizma in nerešena mejna vprašanja.

 

Morda pa gledališke zgodovine vsaj v deželah poznega socializma še ni konec? Morda se za odrom slovenskega teatra zbirajo novi diverzanti, strelci in lokostrelci, mečevalci, sabljači in biatlonci, ki se pripravljajo na nove obračune, atentate, dvoboje, bitke in čistke ... Morda se bo ponovila znana predstava z vstajami, demonstracijami in stavkami, egalitarizmom, vse daljšimi čakalnimi vrstami ... Morda bodo hoteli spremeniti ustavo in vanjo prepisati načelo iz znamenite jugoslovanske ustave iz leta 1974: vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah?

 

 

* Urednik portala+ je sicer Dimitriju Ruplu in Marku Crnkoviču predlagal, da bi razmislila o zaključku polemike, vendar pri tem ne bo vztrajal. Morda bo tudi sam kaj dodal k tej razpravi, ki na najvišji intelektualni ravni poteka na portalu+ in Fokuspokus.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
15
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.309
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.473
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.252
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.413
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.559
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.289
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.062
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 949
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827