Komentar

Neživa prihodnost? Tretji odgovor Marku Crnkoviču*

V svojem najnovejšem odgovoru, pravzaprav vprašanju ("Zakaj bivši disidenti praviloma tendirate na desno?", Fokus pokus, 3.3. 2018, vir) se je Marko Crnkovič po vsem videzu znašel v zadregi. Levice, čeprav mu srce bije (ali mu je vsaj v zgodnejši mladosti bilo) na levi, ne mara, ker je že predolgo na oblasti; desnica pa si zaenkrat podpore ne zasluži. Enako zadržan je do tistih, ki se nimajo niti za leve niti za desne.

05.03.2018 16:32
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   Marko Crnkovič   pisma   portal+   Fokuspokus   polemika   desnica   levica   Evropa   Slovenija   komunizem

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

Če sem prav razumel, Marko Crnkovič - kot vse večja množica Slovencev - na volitve ne bo šel. Prav. S tem najbrž - razen gospodarne uporabe svojega prostega časa - ne bo rešil nobenega problema. Nobenega posebnega problema ne rešuje niti odgovor na vprašanje, zakaj bivši disidenti tendiramo na desno. Kam pa naj bi "tendirali", če je bil za državo pogubni vladajoči razred, ki se je ležerno sprehajal po napačni strani zgodovine, od nog do glave, od Gevgelije do Triglava, seveda po svojih besedah, levičarski in revolucionaren? Sapienti sat!

 

V prejšnjem odgovoru ("Nemrtva preteklost", vir) sem nasprotoval brezbrižnemu odnosu do preteklosti. Marko Crnkovič trdi, da Partija ni imela pojma, kaj dela, kar bi lahko pomenilo, da niti ni imela slabih namenov. To najbrž ni res. Od osamosvojitve že poslušamo, da preteklost ni važna in da se je treba posvetiti prihodnosti. Crnkovičeva ugotovitev, da žanjemo pridelke napačnih odločitev iz začetka nove države, se mi ne zdi najbolj verodostojna. "Bolje bi bilo," piše naš dopisovalec, "če bi po osamosvojitvi prišlo do (formalne, uradne) lustracije." V primerjavi z ustanovitvijo države, demokratično ustavo in mednarodnim priznanjem je bila lustracija - takrat, vsaj meni - videti manj pomembna. Dopuščam, da smo se motili, vendar sta nas zadrževala dva pomisleka: da vojni z Jugoslavijo in nakopičenemu mednarodnemu nezaupanju do samostojne Slovenije ne bi bilo pametno dodajati še domačih sovražnosti; predvsem pa nismo želeli ponavljati revolucionarnih (levičarskih) modelov iz časa po koncu II. svetovne vojne. Zmaga v hladni vojni je bila v primerjavi z nekdanjimi zmagami nekaj splošno koristnega, praktičnega in plemenitega. Namesto zaprte smo dobili odprto družbo, namesto izključevanja vključevanje (v EU, NATO ...). S koncem hladne vojne se je končala "tragedija Srednje Evrope"(Kundera), nehala se je delitev na Vzhod in Zahod, na kapitalizem in socializem, na žlahtno levico in demonično desnico ... Diplomacija je nadomestila vojskovanje. Mimogrede: izraz "žlahtna desnica" so si v upanju, da si jo bodo podredili, izmislili komunisti oz. njihovi nasledniki.

 

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

 

Poznavanje preteklosti je pomembno, da je ne bi ponavljali. Slovenija bi si zaslužila živo in razgibano prihodnost, ki ne bi bila ponavljanje levičarske (socialistične/komunistične) preteklosti, vendar ne kaže najbolje. Politična znamenja, kot so gromoglasno zavračanje zasebne pobude v zdravstvu in šolstvu, patološko razmnoževanje javnega sektorja in uradništva, odpor do privatizacije bank, promocija novih obrazov namesto strankarskih programov ... kažejo na prihodnost, ki je podobna levičarski preteklosti, s tem pa se kopičijo terminološki in drugi, bolj substancialni nesporazumi. Enopartijski sistem ni omogočal menjave strank, je pa veselo menjaval obraze! Vračanje v socializem ali vzdrževanje poznega socializma ni znamenje levičarske, ampak prej desničarske politike, o kateri definicije pravijo, da je konservativna. S tem pa niti terminoloških niti vsebinskih zadreg ni konec.

 

Veliko vprašanje je, ali Slovencem lahko pomagajo nauki evropske zgodovine in politike. Če pogledamo volilne peripetije v Nemčiji in Italiji pa še kje, bomo opazili, da pešajo in se krčijo leve stranke. Splošen in celo marksističen odgovor na vprašanje o vzrokih za neuspehe levice je v znani prispodobi: da je zgodovina kot gledališče. V času fevdalizma so na odru blesteli zvezdniki in primadone vladajočega razreda, člani duhovščine in aristokracije; avditorij je užival, za odrom pa so se za naslednjo predstavo pripravljali predstavniki meščanstva, tovarnarji, bankirji in trgovci. V primernem trenutku so pregnali plemiče in uprizorili svojo igro, npr. Figarovo svatbo oz. Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vendar so se v zaodrju že zbirale delavske množice, ki so potem napodile buržoazijo in po potrebi porušile gledališče, pevski zbor Rdeče armade pa je zapel Internacionalo.

 

Toda ti prizori so za nami in postavlja se vprašanje, ali bosta delavski razred in njegova avantgarda še kdaj privabljala množično občinstvo? Nekatera gledališča se spreminjajo v elitna in avantgardna, ponekod jih ukinjajo, drugod na oder vabijo publiko, kar se imenuje Živo gledališče - Living Theatre. Samuel Huntington pravi, da prihaja trk civilizacij. Bodo v prihodnosti socialni demokrati sklepali koalicije s priseljenci iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Turčije? Jih bodo po levi prehitevale desničarske stranke? Bodo vse po vrsti odnesla gibanja, kot je Gibanje petih zvezdic komika Beppeja Grilla?

 

Naredimo korak nazaj in se preselimo v stoletje med francosko in oktobrsko revolucijo. Po francoski revoluciji in po propadu Napoleona so konservativne sile (Avstrija, Britanija, Prusija, Rusija, na koncu tudi Francija) vzpostavile zavezništvo, t.i. koncert evropskih velikih sil, ki je skrbel za red, pravzaprav tudi za mir vse do oktobrske revolucije oz. prve svetovne vojne. Ta je pomenila uvod v masakre 20. stoletja. Po koncu hladne vojne se je obetalo novo zavezništvo, nov koncert evropskih sil, ki pripušča v svoje zavetje in v pristan blaginje vse države, ki pravočasno razrešijo svoje notranje in medsebojne spore. Govorim seveda o Zahodnem Balkanu in o Vzhodni Evropi, ki ju pestita dva velika problema: dediščina komunizma in nerešena mejna vprašanja.

 

Morda pa gledališke zgodovine vsaj v deželah poznega socializma še ni konec? Morda se za odrom slovenskega teatra zbirajo novi diverzanti, strelci in lokostrelci, mečevalci, sabljači in biatlonci, ki se pripravljajo na nove obračune, atentate, dvoboje, bitke in čistke ... Morda se bo ponovila znana predstava z vstajami, demonstracijami in stavkami, egalitarizmom, vse daljšimi čakalnimi vrstami ... Morda bodo hoteli spremeniti ustavo in vanjo prepisati načelo iz znamenite jugoslovanske ustave iz leta 1974: vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah?

 

 

* Urednik portala+ je sicer Dimitriju Ruplu in Marku Crnkoviču predlagal, da bi razmislila o zaključku polemike, vendar pri tem ne bo vztrajal. Morda bo tudi sam kaj dodal k tej razpravi, ki na najvišji intelektualni ravni poteka na portalu+ in Fokuspokus.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,508
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894