Komentar

Neživa prihodnost? Tretji odgovor Marku Crnkoviču*

V svojem najnovejšem odgovoru, pravzaprav vprašanju ("Zakaj bivši disidenti praviloma tendirate na desno?", Fokus pokus, 3.3. 2018, vir) se je Marko Crnkovič po vsem videzu znašel v zadregi. Levice, čeprav mu srce bije (ali mu je vsaj v zgodnejši mladosti bilo) na levi, ne mara, ker je že predolgo na oblasti; desnica pa si zaenkrat podpore ne zasluži. Enako zadržan je do tistih, ki se nimajo niti za leve niti za desne.

05.03.2018 16:32
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   Marko Crnkovič   pisma   portal+   Fokuspokus   polemika   desnica   levica   Evropa   Slovenija   komunizem

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

Če sem prav razumel, Marko Crnkovič - kot vse večja množica Slovencev - na volitve ne bo šel. Prav. S tem najbrž - razen gospodarne uporabe svojega prostega časa - ne bo rešil nobenega problema. Nobenega posebnega problema ne rešuje niti odgovor na vprašanje, zakaj bivši disidenti tendiramo na desno. Kam pa naj bi "tendirali", če je bil za državo pogubni vladajoči razred, ki se je ležerno sprehajal po napačni strani zgodovine, od nog do glave, od Gevgelije do Triglava, seveda po svojih besedah, levičarski in revolucionaren? Sapienti sat!

 

V prejšnjem odgovoru ("Nemrtva preteklost", vir) sem nasprotoval brezbrižnemu odnosu do preteklosti. Marko Crnkovič trdi, da Partija ni imela pojma, kaj dela, kar bi lahko pomenilo, da niti ni imela slabih namenov. To najbrž ni res. Od osamosvojitve že poslušamo, da preteklost ni važna in da se je treba posvetiti prihodnosti. Crnkovičeva ugotovitev, da žanjemo pridelke napačnih odločitev iz začetka nove države, se mi ne zdi najbolj verodostojna. "Bolje bi bilo," piše naš dopisovalec, "če bi po osamosvojitvi prišlo do (formalne, uradne) lustracije." V primerjavi z ustanovitvijo države, demokratično ustavo in mednarodnim priznanjem je bila lustracija - takrat, vsaj meni - videti manj pomembna. Dopuščam, da smo se motili, vendar sta nas zadrževala dva pomisleka: da vojni z Jugoslavijo in nakopičenemu mednarodnemu nezaupanju do samostojne Slovenije ne bi bilo pametno dodajati še domačih sovražnosti; predvsem pa nismo želeli ponavljati revolucionarnih (levičarskih) modelov iz časa po koncu II. svetovne vojne. Zmaga v hladni vojni je bila v primerjavi z nekdanjimi zmagami nekaj splošno koristnega, praktičnega in plemenitega. Namesto zaprte smo dobili odprto družbo, namesto izključevanja vključevanje (v EU, NATO ...). S koncem hladne vojne se je končala "tragedija Srednje Evrope"(Kundera), nehala se je delitev na Vzhod in Zahod, na kapitalizem in socializem, na žlahtno levico in demonično desnico ... Diplomacija je nadomestila vojskovanje. Mimogrede: izraz "žlahtna desnica" so si v upanju, da si jo bodo podredili, izmislili komunisti oz. njihovi nasledniki.

 

Izjava "Vsi ste se nam zdeli isti!" govori o učinkih levičarske propagande, predvsem pa o nevednosti, ki je pri odličnem sogovorniku, kot je Crnkovič, ne bi pričakoval.

 

Poznavanje preteklosti je pomembno, da je ne bi ponavljali. Slovenija bi si zaslužila živo in razgibano prihodnost, ki ne bi bila ponavljanje levičarske (socialistične/komunistične) preteklosti, vendar ne kaže najbolje. Politična znamenja, kot so gromoglasno zavračanje zasebne pobude v zdravstvu in šolstvu, patološko razmnoževanje javnega sektorja in uradništva, odpor do privatizacije bank, promocija novih obrazov namesto strankarskih programov ... kažejo na prihodnost, ki je podobna levičarski preteklosti, s tem pa se kopičijo terminološki in drugi, bolj substancialni nesporazumi. Enopartijski sistem ni omogočal menjave strank, je pa veselo menjaval obraze! Vračanje v socializem ali vzdrževanje poznega socializma ni znamenje levičarske, ampak prej desničarske politike, o kateri definicije pravijo, da je konservativna. S tem pa niti terminoloških niti vsebinskih zadreg ni konec.

 

Veliko vprašanje je, ali Slovencem lahko pomagajo nauki evropske zgodovine in politike. Če pogledamo volilne peripetije v Nemčiji in Italiji pa še kje, bomo opazili, da pešajo in se krčijo leve stranke. Splošen in celo marksističen odgovor na vprašanje o vzrokih za neuspehe levice je v znani prispodobi: da je zgodovina kot gledališče. V času fevdalizma so na odru blesteli zvezdniki in primadone vladajočega razreda, člani duhovščine in aristokracije; avditorij je užival, za odrom pa so se za naslednjo predstavo pripravljali predstavniki meščanstva, tovarnarji, bankirji in trgovci. V primernem trenutku so pregnali plemiče in uprizorili svojo igro, npr. Figarovo svatbo oz. Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vendar so se v zaodrju že zbirale delavske množice, ki so potem napodile buržoazijo in po potrebi porušile gledališče, pevski zbor Rdeče armade pa je zapel Internacionalo.

 

Toda ti prizori so za nami in postavlja se vprašanje, ali bosta delavski razred in njegova avantgarda še kdaj privabljala množično občinstvo? Nekatera gledališča se spreminjajo v elitna in avantgardna, ponekod jih ukinjajo, drugod na oder vabijo publiko, kar se imenuje Živo gledališče - Living Theatre. Samuel Huntington pravi, da prihaja trk civilizacij. Bodo v prihodnosti socialni demokrati sklepali koalicije s priseljenci iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Turčije? Jih bodo po levi prehitevale desničarske stranke? Bodo vse po vrsti odnesla gibanja, kot je Gibanje petih zvezdic komika Beppeja Grilla?

 

Naredimo korak nazaj in se preselimo v stoletje med francosko in oktobrsko revolucijo. Po francoski revoluciji in po propadu Napoleona so konservativne sile (Avstrija, Britanija, Prusija, Rusija, na koncu tudi Francija) vzpostavile zavezništvo, t.i. koncert evropskih velikih sil, ki je skrbel za red, pravzaprav tudi za mir vse do oktobrske revolucije oz. prve svetovne vojne. Ta je pomenila uvod v masakre 20. stoletja. Po koncu hladne vojne se je obetalo novo zavezništvo, nov koncert evropskih sil, ki pripušča v svoje zavetje in v pristan blaginje vse države, ki pravočasno razrešijo svoje notranje in medsebojne spore. Govorim seveda o Zahodnem Balkanu in o Vzhodni Evropi, ki ju pestita dva velika problema: dediščina komunizma in nerešena mejna vprašanja.

 

Morda pa gledališke zgodovine vsaj v deželah poznega socializma še ni konec? Morda se za odrom slovenskega teatra zbirajo novi diverzanti, strelci in lokostrelci, mečevalci, sabljači in biatlonci, ki se pripravljajo na nove obračune, atentate, dvoboje, bitke in čistke ... Morda se bo ponovila znana predstava z vstajami, demonstracijami in stavkami, egalitarizmom, vse daljšimi čakalnimi vrstami ... Morda bodo hoteli spremeniti ustavo in vanjo prepisati načelo iz znamenite jugoslovanske ustave iz leta 1974: vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah?

 

 

* Urednik portala+ je sicer Dimitriju Ruplu in Marku Crnkoviču predlagal, da bi razmislila o zaključku polemike, vendar pri tem ne bo vztrajal. Morda bo tudi sam kaj dodal k tej razpravi, ki na najvišji intelektualni ravni poteka na portalu+ in Fokuspokus.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
19
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
15
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
12
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
Spoznanje! Upor! Reakcija! Svobode ni mogoče prodati za nič na svetu
5
03.07.2021 18:00
Svobode ni mogoče prodati za nič na svetuje bilo že zdavnaj vklesano v zidove renesančnega Dubrovnika. Slaven Tolj trmasto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O aktivnem državljanstvu, levičarstvu in nevladnih organizacijah
9
01.07.2021 22:14
Pravico za spremembo Sistema v smeri večje veljave aktivnega državljanstva daje že 3. člen ustave, 2. odstavek (V Sloveniji ima ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.605
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.251
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.406
05/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.278
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 914
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 772
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849