Komentar

Volitve v Kremlju: Spoštovanje mednarodnega prava na "ruski način"

V nedeljo bodo v Rusiji predsedniške volitve, na katerih bo ponovno zmagal Vladimir Putin. O tem ni dvoma. Ruski predsednik, ki s svojo neoimperialno politiko navdušuje dovolj Rusov, da njegova zmaga niti za trenutek ne more biti pod vprašajem, je pomemben faktor tudi za slovensko zunanjo politiko, zato bomo o ruskih volitvah v prihodnjih dneh še pisali. Tokrat pa kot gostujoče pero na portalu+ nastopa Mykhailo Brodovych, veleposlanik Ukrajine, ki ima s Putinom in agresivno rusko "zunanjo politiko" še kako konkretne in travmatične izkušnje, saj je vzhodni del države še vedno pod de facto rusko okupacijo, priključitev polotoka Krima pa se zdi že pozabljena.

11.03.2018 21:59
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   Krim   Sevastopol   Vladimir Putin   Rusija   okupacija   volitve

Volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 bodo resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah.

Politična dogajanja, ki se trenutno odvijajo v svetu, zahtevajo proaktivno in odločno delovanje mednarodne skupnosti. Če bomo agresorskim državam omogočali, da bi "vladale svetu" in uveljavljale svoja "pravila igre", bomo kmalu postali zgolj pasivni opazovalci teh dogajanj, hkrati pa tudi izgubili svojo nacionalno identiteto ter še naprej premalo cenili evropske vrednote. Slikovit primer tovrstnega obnašanja je agresivna Rusija, ki je ignorirala sprejete zavezujoče mednarodne listine v okviru vrste mednarodnih organizacij - Generalne skupščine OZN, Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, OVSE, Parlamentarne skupščine NATO, Sveta Evrope - in že peto leto zapored poskuša izvajati svojo brutalno in nezakonito politiko do Ukrajine. Za primerjavo, Velika domovinska vojna Sovjetske zveze proti fašistični Nemčiji, ki se je odvijala v sklopu druge svetovne vojne, je trajala 1.418 dni, medtem ko trenutna ruska agresija proti Ukrajini traja že več kot 1.470 dni.

 

Imperialne ambicije Kremlja so usmerjene v izvajanje politike nestabilnosti in razkola med državami članicami EU, prav tako pa v širjenje svojega ekspanzivnega vpliva na to regijo. Samo s povezovanjem in konsolidacijo skupnih moči lahko odpravljamo posledice agresivne politike uradne Moskve, ki izvaja hibridno vojno ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti EU, NATO in ZDA. 20. februarja so minila štiri leta od nezakonite zasedbe dela ukrajinskega ozemlja - Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol, kar je pripeljalo do številnih žrtev in gospodarskih izgub. Posledično je zdaj 7% ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20% ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zasedla oz. uničila ruska stran.

 

Z izvajanjem doslednih in dobro premišljenih ukrepov mednarodne skupnosti, še posebej z resolucijami, ki jih je sprejela Generalna skupščina OZN in ki potrjujejo, da je Krim neločljivi del Ukrajine, zadnja resolucija pa celo razglaša Rusijo za okupatorsko državo, je uspelo sprožiti odpor proti nadvladi in zahrbtnosti Rusije in s tem pokazati enotnost mednarodne skupnosti v boju zoper ta nevarni izziv sodobnosti.

 

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji za soavtorstvo pri pripravi za Ukrajino odločilne Resolucije Generalne skupščine OZN "Položaj človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol, Ukrajina", sprejete leta 2017 na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN! Toda uradna Moskva, na žalost, še naprej nadaljuje z agresivno politiko, usmerjeno v izkoreninjenje vsega, kar je ukrajinskega na začasno okupirani ukrajinski zemlji, vključno s prebivalstvom. V poročilih Visokega komisarja OZN za človekove pravice je jasno navedeno, da se je položaj človekovih pravic na okupiranem Krimu drastično poslabšal. Obstajajo "številne in resne kršitve", ki so jih zagrešili ruski okupatorji na polotoku.

 

Rusija uporablja ukrajinske državljane za talce v svoji vojni proti ukrajinski državi. Do zdaj je bilo na Krimu pridržanih 456 ukrajinskih državljanov, opravljeno je bilo 112 hišnih preiskav pri krimskih Tatarih, več kot 40 državljanov prestaja kazen zapora na Krimu zaradi sfabriciranih obtožb, 20 ukrajinskih državljanov je bilo premeščenih v zapore v notranjost Rusije. Ena takšnih žrtev je Volodymyr Balukh, ki je bil obsojen na zaporno kazen štirih let samo zato, ker je bila na njegovi hiši izobešena ukrajinska zastava.

 

Mednarodna skupnost trenutno poskuša učinkovito uporabiti vse mogoče načine vpliva, s katerimi bo prisilila Rusijo vrniti državi Ukrajini nezakonito "odvzeto" ozemlje. Zato je potrebno v tej fazi delovanja še naprej krepiti vse razpoložljive mehanizme za doseganje de-okupacije polotoka. Nujno je opozoriti, da bodo volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah. Cinizem ruskih oblasti je tudi v tem, da so predsedniške volitve razpisane za tisti dan, ko je bil izveden tako imenovani "referendum", ki ga je razpisala ta ista vlada.

 

Poskus izvedbe volitev na začasno okupiranem ukrajinskem ozemlju jih dela močno vprašljive tako s stališča njihove legitimnosti, sočasno pa tudi s stališča legitimnosti izvoljenega ruskega predsednika. Rusija zavestno nadaljuje s tovrstnimi provokacijami in poskuša na vse možne načine legalizirati svojo oblast na polotoku. Mednarodna skupnost mora biti odločna in dosledna v svojih prizadevanjih za vzpostavitev miru v evropski regiji. V prizadevanjih za ponovno vzpostavitev svoje ozemeljske celovitosti Ukrajina daje pobudo za mednarodno platformo "Prijatelji de-okupacije Krima", ki bo združila zainteresirane države, mednarodne organizacije, nevladne institucije, vplivne politične voditelje in bo gonilna sila v procesu osvoboditve polotoka.

 

Velja poudariti, da platforma zasleduje naslednje temeljne cilje:

 

* krepitev obstoječe politike de-okupacije Krima z usklajevanjem mednarodnih prizadevanj (diplomatskih, političnih, gospodarskih, itn.);

 

* iskanje novih instrumentov za povečanje pritiska na Rusijo v okviru strategije de-okupacije po mirni poti;

 

* spremljanje in varovanje človekovih pravic na okupiranem Krimu, podpora osvoboditvi političnih zapornikov.

 

 

Upoštevaje, da so Ukrajinci in Slovenci enotni glede spoštovanja temeljnih načel in norm mednarodnega prava, si upamo verjeti, da bo Slovenija podprla pobudo in se pridružila skupini v boju za pravičnost! V skupni Deklaraciji obeh predsednikov, ki je bila sklenjena v okviru uradnega obiska Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

 

" ... Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav ... Ponavljamo, da je okupacija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije groba kršitev mednarodnega prava. Zato Republika Slovenija ostaja zvesta nepriznavanju nezakonite aneksije avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije."

 

Ukrajina je prepričana, da bodo naši prijatelji še naprej podpirali politiko obsojanja protipravnega ravnanja okupatorja in s tem potrdili svojo zavezo in spoštovanje temeljnih načel in norm mednarodnega prava.

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Republike Ukrajine v Sloveniji. Njegova mnenja in stališča, izražena v komentarju, so v tem primeru skladna z uredniško politiko portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963