Komentar

Volitve v Kremlju: Spoštovanje mednarodnega prava na "ruski način"

V nedeljo bodo v Rusiji predsedniške volitve, na katerih bo ponovno zmagal Vladimir Putin. O tem ni dvoma. Ruski predsednik, ki s svojo neoimperialno politiko navdušuje dovolj Rusov, da njegova zmaga niti za trenutek ne more biti pod vprašajem, je pomemben faktor tudi za slovensko zunanjo politiko, zato bomo o ruskih volitvah v prihodnjih dneh še pisali. Tokrat pa kot gostujoče pero na portalu+ nastopa Mykhailo Brodovych, veleposlanik Ukrajine, ki ima s Putinom in agresivno rusko "zunanjo politiko" še kako konkretne in travmatične izkušnje, saj je vzhodni del države še vedno pod de facto rusko okupacijo, priključitev polotoka Krima pa se zdi že pozabljena.

11.03.2018 21:59
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   Krim   Sevastopol   Vladimir Putin   Rusija   okupacija   volitve

Volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 bodo resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah.

Politična dogajanja, ki se trenutno odvijajo v svetu, zahtevajo proaktivno in odločno delovanje mednarodne skupnosti. Če bomo agresorskim državam omogočali, da bi "vladale svetu" in uveljavljale svoja "pravila igre", bomo kmalu postali zgolj pasivni opazovalci teh dogajanj, hkrati pa tudi izgubili svojo nacionalno identiteto ter še naprej premalo cenili evropske vrednote. Slikovit primer tovrstnega obnašanja je agresivna Rusija, ki je ignorirala sprejete zavezujoče mednarodne listine v okviru vrste mednarodnih organizacij - Generalne skupščine OZN, Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, OVSE, Parlamentarne skupščine NATO, Sveta Evrope - in že peto leto zapored poskuša izvajati svojo brutalno in nezakonito politiko do Ukrajine. Za primerjavo, Velika domovinska vojna Sovjetske zveze proti fašistični Nemčiji, ki se je odvijala v sklopu druge svetovne vojne, je trajala 1.418 dni, medtem ko trenutna ruska agresija proti Ukrajini traja že več kot 1.470 dni.

 

Imperialne ambicije Kremlja so usmerjene v izvajanje politike nestabilnosti in razkola med državami članicami EU, prav tako pa v širjenje svojega ekspanzivnega vpliva na to regijo. Samo s povezovanjem in konsolidacijo skupnih moči lahko odpravljamo posledice agresivne politike uradne Moskve, ki izvaja hibridno vojno ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti EU, NATO in ZDA. 20. februarja so minila štiri leta od nezakonite zasedbe dela ukrajinskega ozemlja - Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol, kar je pripeljalo do številnih žrtev in gospodarskih izgub. Posledično je zdaj 7% ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20% ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zasedla oz. uničila ruska stran.

 

Z izvajanjem doslednih in dobro premišljenih ukrepov mednarodne skupnosti, še posebej z resolucijami, ki jih je sprejela Generalna skupščina OZN in ki potrjujejo, da je Krim neločljivi del Ukrajine, zadnja resolucija pa celo razglaša Rusijo za okupatorsko državo, je uspelo sprožiti odpor proti nadvladi in zahrbtnosti Rusije in s tem pokazati enotnost mednarodne skupnosti v boju zoper ta nevarni izziv sodobnosti.

 

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji za soavtorstvo pri pripravi za Ukrajino odločilne Resolucije Generalne skupščine OZN "Položaj človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol, Ukrajina", sprejete leta 2017 na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN! Toda uradna Moskva, na žalost, še naprej nadaljuje z agresivno politiko, usmerjeno v izkoreninjenje vsega, kar je ukrajinskega na začasno okupirani ukrajinski zemlji, vključno s prebivalstvom. V poročilih Visokega komisarja OZN za človekove pravice je jasno navedeno, da se je položaj človekovih pravic na okupiranem Krimu drastično poslabšal. Obstajajo "številne in resne kršitve", ki so jih zagrešili ruski okupatorji na polotoku.

 

Rusija uporablja ukrajinske državljane za talce v svoji vojni proti ukrajinski državi. Do zdaj je bilo na Krimu pridržanih 456 ukrajinskih državljanov, opravljeno je bilo 112 hišnih preiskav pri krimskih Tatarih, več kot 40 državljanov prestaja kazen zapora na Krimu zaradi sfabriciranih obtožb, 20 ukrajinskih državljanov je bilo premeščenih v zapore v notranjost Rusije. Ena takšnih žrtev je Volodymyr Balukh, ki je bil obsojen na zaporno kazen štirih let samo zato, ker je bila na njegovi hiši izobešena ukrajinska zastava.

 

Mednarodna skupnost trenutno poskuša učinkovito uporabiti vse mogoče načine vpliva, s katerimi bo prisilila Rusijo vrniti državi Ukrajini nezakonito "odvzeto" ozemlje. Zato je potrebno v tej fazi delovanja še naprej krepiti vse razpoložljive mehanizme za doseganje de-okupacije polotoka. Nujno je opozoriti, da bodo volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah. Cinizem ruskih oblasti je tudi v tem, da so predsedniške volitve razpisane za tisti dan, ko je bil izveden tako imenovani "referendum", ki ga je razpisala ta ista vlada.

 

Poskus izvedbe volitev na začasno okupiranem ukrajinskem ozemlju jih dela močno vprašljive tako s stališča njihove legitimnosti, sočasno pa tudi s stališča legitimnosti izvoljenega ruskega predsednika. Rusija zavestno nadaljuje s tovrstnimi provokacijami in poskuša na vse možne načine legalizirati svojo oblast na polotoku. Mednarodna skupnost mora biti odločna in dosledna v svojih prizadevanjih za vzpostavitev miru v evropski regiji. V prizadevanjih za ponovno vzpostavitev svoje ozemeljske celovitosti Ukrajina daje pobudo za mednarodno platformo "Prijatelji de-okupacije Krima", ki bo združila zainteresirane države, mednarodne organizacije, nevladne institucije, vplivne politične voditelje in bo gonilna sila v procesu osvoboditve polotoka.

 

Velja poudariti, da platforma zasleduje naslednje temeljne cilje:

 

* krepitev obstoječe politike de-okupacije Krima z usklajevanjem mednarodnih prizadevanj (diplomatskih, političnih, gospodarskih, itn.);

 

* iskanje novih instrumentov za povečanje pritiska na Rusijo v okviru strategije de-okupacije po mirni poti;

 

* spremljanje in varovanje človekovih pravic na okupiranem Krimu, podpora osvoboditvi političnih zapornikov.

 

 

Upoštevaje, da so Ukrajinci in Slovenci enotni glede spoštovanja temeljnih načel in norm mednarodnega prava, si upamo verjeti, da bo Slovenija podprla pobudo in se pridružila skupini v boju za pravičnost! V skupni Deklaraciji obeh predsednikov, ki je bila sklenjena v okviru uradnega obiska Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

 

" ... Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav ... Ponavljamo, da je okupacija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije groba kršitev mednarodnega prava. Zato Republika Slovenija ostaja zvesta nepriznavanju nezakonite aneksije avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije."

 

Ukrajina je prepričana, da bodo naši prijatelji še naprej podpirali politiko obsojanja protipravnega ravnanja okupatorja in s tem potrdili svojo zavezo in spoštovanje temeljnih načel in norm mednarodnega prava.

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Republike Ukrajine v Sloveniji. Njegova mnenja in stališča, izražena v komentarju, so v tem primeru skladna z uredniško politiko portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619