Politična dogajanja, ki se trenutno odvijajo v svetu, zahtevajo proaktivno in odločno delovanje mednarodne skupnosti. Če bomo agresorskim državam omogočali, da bi "vladale svetu" in uveljavljale svoja "pravila igre", bomo kmalu postali zgolj pasivni opazovalci teh dogajanj, hkrati pa tudi izgubili svojo nacionalno identiteto ter še naprej premalo cenili evropske vrednote. Slikovit primer tovrstnega obnašanja je agresivna Rusija, ki je ignorirala sprejete zavezujoče mednarodne listine v okviru vrste mednarodnih organizacij - Generalne skupščine OZN, Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, OVSE, Parlamentarne skupščine NATO, Sveta Evrope - in že peto leto zapored poskuša izvajati svojo brutalno in nezakonito politiko do Ukrajine. Za primerjavo, Velika domovinska vojna Sovjetske zveze proti fašistični Nemčiji, ki se je odvijala v sklopu druge svetovne vojne, je trajala 1.418 dni, medtem ko trenutna ruska agresija proti Ukrajini traja že več kot 1.470 dni.

Imperialne ambicije Kremlja so usmerjene v izvajanje politike nestabilnosti in razkola med državami članicami EU, prav tako pa v širjenje svojega ekspanzivnega vpliva na to regijo. Samo s povezovanjem in konsolidacijo skupnih moči lahko odpravljamo posledice agresivne politike uradne Moskve, ki izvaja hibridno vojno ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti EU, NATO in ZDA. 20. februarja so minila štiri leta od nezakonite zasedbe dela ukrajinskega ozemlja - Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol, kar je pripeljalo do številnih žrtev in gospodarskih izgub. Posledično je zdaj 7% ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20% ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zasedla oz. uničila ruska stran.

Z izvajanjem doslednih in dobro premišljenih ukrepov mednarodne skupnosti, še posebej z resolucijami, ki jih je sprejela Generalna skupščina OZN in ki potrjujejo, da je Krim neločljivi del Ukrajine, zadnja resolucija pa celo razglaša Rusijo za okupatorsko državo, je uspelo sprožiti odpor proti nadvladi in zahrbtnosti Rusije in s tem pokazati enotnost mednarodne skupnosti v boju zoper ta nevarni izziv sodobnosti.

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji za soavtorstvo pri pripravi za Ukrajino odločilne Resolucije Generalne skupščine OZN "Položaj človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol, Ukrajina", sprejete leta 2017 na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN! Toda uradna Moskva, na žalost, še naprej nadaljuje z agresivno politiko, usmerjeno v izkoreninjenje vsega, kar je ukrajinskega na začasno okupirani ukrajinski zemlji, vključno s prebivalstvom. V poročilih Visokega komisarja OZN za človekove pravice je jasno navedeno, da se je položaj človekovih pravic na okupiranem Krimu drastično poslabšal. Obstajajo "številne in resne kršitve", ki so jih zagrešili ruski okupatorji na polotoku.

Rusija uporablja ukrajinske državljane za talce v svoji vojni proti ukrajinski državi. Do zdaj je bilo na Krimu pridržanih 456 ukrajinskih državljanov, opravljeno je bilo 112 hišnih preiskav pri krimskih Tatarih, več kot 40 državljanov prestaja kazen zapora na Krimu zaradi sfabriciranih obtožb, 20 ukrajinskih državljanov je bilo premeščenih v zapore v notranjost Rusije. Ena takšnih žrtev je Volodymyr Balukh, ki je bil obsojen na zaporno kazen štirih let samo zato, ker je bila na njegovi hiši izobešena ukrajinska zastava.

Mednarodna skupnost trenutno poskuša učinkovito uporabiti vse mogoče načine vpliva, s katerimi bo prisilila Rusijo vrniti državi Ukrajini nezakonito "odvzeto" ozemlje. Zato je potrebno v tej fazi delovanja še naprej krepiti vse razpoložljive mehanizme za doseganje de-okupacije polotoka. Nujno je opozoriti, da bodo volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah. Cinizem ruskih oblasti je tudi v tem, da so predsedniške volitve razpisane za tisti dan, ko je bil izveden tako imenovani "referendum", ki ga je razpisala ta ista vlada.

Poskus izvedbe volitev na začasno okupiranem ukrajinskem ozemlju jih dela močno vprašljive tako s stališča njihove legitimnosti, sočasno pa tudi s stališča legitimnosti izvoljenega ruskega predsednika. Rusija zavestno nadaljuje s tovrstnimi provokacijami in poskuša na vse možne načine legalizirati svojo oblast na polotoku. Mednarodna skupnost mora biti odločna in dosledna v svojih prizadevanjih za vzpostavitev miru v evropski regiji. V prizadevanjih za ponovno vzpostavitev svoje ozemeljske celovitosti Ukrajina daje pobudo za mednarodno platformo "Prijatelji de-okupacije Krima", ki bo združila zainteresirane države, mednarodne organizacije, nevladne institucije, vplivne politične voditelje in bo gonilna sila v procesu osvoboditve polotoka.

Velja poudariti, da platforma zasleduje naslednje temeljne cilje:

* krepitev obstoječe politike de-okupacije Krima z usklajevanjem mednarodnih prizadevanj (diplomatskih, političnih, gospodarskih, itn.);

* iskanje novih instrumentov za povečanje pritiska na Rusijo v okviru strategije de-okupacije po mirni poti;

* spremljanje in varovanje človekovih pravic na okupiranem Krimu, podpora osvoboditvi političnih zapornikov.

Upoštevaje, da so Ukrajinci in Slovenci enotni glede spoštovanja temeljnih načel in norm mednarodnega prava, si upamo verjeti, da bo Slovenija podprla pobudo in se pridružila skupini v boju za pravičnost! V skupni Deklaraciji obeh predsednikov, ki je bila sklenjena v okviru uradnega obiska Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

" ... Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav ... Ponavljamo, da je okupacija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije groba kršitev mednarodnega prava. Zato Republika Slovenija ostaja zvesta nepriznavanju nezakonite aneksije avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije."

Ukrajina je prepričana, da bodo naši prijatelji še naprej podpirali politiko obsojanja protipravnega ravnanja okupatorja in s tem potrdili svojo zavezo in spoštovanje temeljnih načel in norm mednarodnega prava.

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Republike Ukrajine v Sloveniji. Njegova mnenja in stališča, izražena v komentarju, so v tem primeru skladna z uredniško politiko portala+.