Komentar

Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti

Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je njena poanta ostala omejena na relativno ozek krog ljudi, je prav, da smo končno začeli razpravljati tudi o vprašanju moderne levice in desnice. Ne samo v kontekstu slovenske nacionalne specifike - smo pač evropska periferija, pa če nam je to prav ali ne -, pač pa tudi glede na okoliščine današnjih razmer znotraj Evropske unije, zaradi katerih tradicionalna levica in desnica izgubljata dolgoletni "privilegij oblasti". Vedno večja volilna abstinenca na eni ter občutna selitev glasov k netipičnim strankam in gibanjem na drugi strani postajata ključna izziva za klasično parlamentarno demokracijo v Evropi. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo bipolarna delitev na "desničarje" in "levičarje" igrala vedno manjšo vlogo in da bodo najbolj uspešni politiki, ki v bistvu ne bodo politiki, temveč igralci ali celo statisti. Če vas to na kaj spominja, potem razmišljate v pravo smer ...

04.04.2018 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Erhard Busek   Mario Vargas Llosa   levica   desnica   Evropa   demokracija   kapitalizem   liberalizem

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem dobil pozitivno konotacijo.

Kakšne bodo majske ali celo junijske parlamentarne volitve? Takšne, kot še nikoli. V tem kratkem trdilnem stavku ni nobenega pretiravanja. Vsake volitve so posebne in neponovljive. Letošnje so kvečjemu bolj nepredvidljive od prejšnjih, kar vnaša nekaj negotovosti v računice tistih, ki so pričakovali štiri leta stabilne vlade v mandatu 2018-2022. Zelo verjetno takšne stabilnosti namreč ne bo - če ne zaradi drugega, že zaradi napovedi ekonomskih analitikov, da bo v roku 18 mesecev zelo verjetno ponovno prišlo do padca gospodarske rasti oziroma nove recesije. V naslednji vladi bo torej bistveno pomembneje, kdo bo vodil finančni in gospodarski resor, kot pa notranje zadeve ali obrambo. Zato je problem, ki ga že danes vidijo tisti, ki so na delovanje slovenske izvršilne oblasti zmožni gledati distancirano, trezno in racionalno, relativno enostaven: kdo bo prevzel to breme? Kajti prav dosti primernih kandidatov za ti dve funkcije ni. Vsaj ne takšnih, ki bi se bili pripravljeni spustiti v spolzko, nenačelno politično dogovarjanje s strankama ali strankami prihodnje vlade oziroma koalicije. Poznate koga, ki bi se takole vrgel v kloako, imenovano slovenska politika? Verjetno ga, samo da tega še ne veste. Naj ponazorim z anekdoto: eden od ministrov nesrečne Cerarjeve vlade mi je enkrat razložil, kako to gre, ko te pokliče zmagovalec volitev in bodoči mandatar, čemur sledi pogovor, kava in potem očitajoči pogled žene, češ "da slučajno ne bi sprejel". Ženske imajo očitno neprimerno boljšo intuicijo glede teh reči. "Jasno, da ne bom", se glasi neprepričljiv soprogov odgovor vsaj do naslednjega sestanka in kave z mandatarjem, ko se okoliščine iz nekega nedojemljivega razloga usodno spremenijo, saj si moški premisli, njegova žena pa je potem nekaj dni povsem tiho, saj v sebi nosi žalost, jezo, predvsem pa se zaveda, kaj vse jo čaka.

 

Toda kaj ima razprava o moderni levici in desnici sploh skupnega z ugotovitvijo, da smo na Slovenskem ujeti v predmoderni diskurz, ki ga zaznamujejo ignoranca, agresivnost, netolerantnost in predsodki? Da medtem ko najmanj tretjina študentov razmišlja, da bi se po koncu študija izselila iz države, gerontokracija, ki je pri nas na oblasti, še naprej razmišlja samo o tem, kako bi ohranila svoje privilegije. Kaj ima razprava o moderni levici in desnici skupnega s spoznanjem, da se lahko ozek krog posameznikov meče na trepalnice, pa bo večina ljudstva bodisi še vedno verjela svojim političnim pridigarjem bodisi ji bo vseeno za cel svet, če bodo le turške tv-novele vsak dan na televiziji.

 

Hočem reči, da je naš akutni problem predvsem ta, da smo kot prototipska evropska periferija nezmožni interpretirati širše dileme, s katero se večje in uspešnejše nacije soočajo že kar nekaj časa. Mislim seveda na vprašanje krize kapitalizma in demokracije. Paradoks je seveda tudi v tem, da Slovencem po letu 1990 nihče ni razložil, kaj sploh pomenita kapitalizem in demokracija v praksi. Zaradi tega so se do danes razvile nekatere milo rečeno nenavadne interpretacije, pri čemer jih boste zaman iskali kje drugje. Ena izmed bistvenih značilnosti periferije je namreč tudi intelektualna samozadostnost.

 

Razprava o krizi kapitalizma, točneje o krizi smisla kapitalizma, sovpada z razpadanjem vzhodnega bloka konec osemdesetih, ko so konservativni ameriški teoretiki ugotavljali, da se je kapitalizem "eshatološko izčrpal", toda ker je kmalu zatem propadel realsocializem v Sovjetski zvezi in njenih satelitih, vsebinske razprave o tem, kaj se sploh obeta kapitalizmu, ni več nihče slišal. Še najmanj zahodne politične elite, ki so si vedno znova izmišljevale nove sovražnike in nasprotnike, namenjene manipulaciji z ljudstvom oziroma ohranjanju statusa quo. Vendar pa takšna receptura ne deluje več, vsaj v Evropi ne. Stare članice Evropske unije, ki se imajo za boljše od novih, se ne morejo otresti arogance in obenem tudi ignorance. To pa pelje k (ponovni) razdelitvi Evrope na vzhod in zahod, je pred nedavnim opozoril bivši avstrijski podkancler Erhard Busek ob izidu svoje nove knjige (vir). Obnašanje t.i. Višegrajske skupine glede vprašanje migrantov, beguncev, solidarnostnih kvot in reform na področju pravosodja je lažje razumeti, če vemo, da jih nihče od zahodnih politikov nikoli ni opozoril na stvari, ki so bile skozi perspektivo Zahoda videti drugačne. Po Buskovem mnenju so zahodni politiki v svoji aroganci in ignoranci povsem napačno ocenili razmere v Višegrajskih državah, zato so zdaj njihovi ugovori in očitki vprašljivi. Politika starih članic EU do novih in "vzhodnih" članic je de facto diskriminatorna; na to je implicitno opozoril Busek in tako dokazal, da imajo Avstrijci -vsaj ko gre za Srednjo Evropo - še vedno določeno mero senzibilnosti, kar izhaja iz "genetskega zapisa" habsburškega cesarstva, ki geografsko, kulturno in mentalitatno povezuje širok srednjeevropski prostor.

 

Ob predpostavki svojevrstne diskriminacije, ki jo je znotraj EU moč občutiti v pokroviteljskih in moralističnih tonih zahodnih članic na račun vzhodnih (in bivših komunističnih), prihodnosti naslednje širitve EU pravzaprav ni. T.i. Zahodni Balkan, ki mu članstvo virtualno obljubljalo do leta 2025, ostaja prepuščen sam sebi, kar je seveda idealna tarča za geostrateške igrice Amerike, Rusije in Kitajske. V tem kontekstu so Cerarjeva potovanja po Balkanu komedijantstvo per se, še posebej ko Makedoncem obljublja razumevanje in podporo vis-a-vis Grčije, ki je članica EU in bi lahko pri internacionalizaciji neuresničene arbitražne odločbe seveda podprla Slovenije, ne pa Hrvaško. S takšnimi nepremišljenimi potezami se Slovenija dodatno zapira v mednarodnem prostoru, kjer štejejo interesi, ne pa nekakšne simpatije in razumevanja.

 

Če bo državni zbor na aprilski seji dejansko glasoval o priznanju Palestine in se ob vsesplošni odsotnosti zdravega razuma celo odločil za priznanje, bo to samo še dodaten dokaz, kako je delitev na "levico" in "desnico" pri nas zavajajoča, saj gre v končni fazi za vprašanje, kdo je sploh sposoben voditi državo. Tu pa so v ospredju druge kvalifikacije od ideološkega prepričanja, zato si Luka Mesec lahko privošči zabavljati o izvozu kot Ahilovi peti slovenskega gospodarstva. Ker ga nihče ne bo jemal resno. Podobno kot nihče ne pričakuje, da bo njegova Levica kdaj v vladi. Kaj pa naj tam počne? Pametuje o zdravem gospodarskem sistemu in plantažah indijske konoplje?

 

Preveč dogmatizma, premalo liberalizma, bi rekel perujski nobelovec Mario Vargas Llosa, čigar intervju smo lahko brali v El Paisu (vir). Ena njegovih bolj provokativnih tez je tudi ta, da je fenomen t.i. politične korektnosti v resnici sovražnik svobode. Po tej logiki politična korektnost v končni konsekvenci ogroža - demokracijo. Navidezni paradoks (politična korektnost naj bi preprečevala sovražne izpade v svobodni in odprti družbi) je včasih težko prepoznati, vendar se je v zadnjem času zlasti v Evropi v imenu politične korektnosti pogosto in očitno omejevalo svobodo tiska in govora ter celo svobodo vesti. Na drugi strani pa je klasični liberalizem doživel takšno zavračanje, kot da bi imeli na drugi strani totalitarno državo. Namesto o liberalizmu, ki je nujen gradnik vsake odprte in svobodne demokratične družbe, smo poslušali pridege o neoliberalizmu.

 

Populizem in nacionalizem, ki vsak na svoj način spodkopavata temelje evropskega humanizma, bosta z roko v roki z nedemokratičnimi, avtokratskimi liki napadala liberalizem ravno zaradi tega, ker ta zagovarja takšno družbo, v kateri lahko vsak posameznik svobodno ustvarja, država pa se ne vtikuje vanj, pač pa mu zagotavlja osebno in ekonomsko svobodo, človekove in državljanske pravice ter enakopravnost pred zakonom. Levičarji v tej točki vedno zgrešijo, saj zagovarjajo enakost. Toda ljudje nismo enaki, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Smo pa enakopravni, kar pomeni, da imamo enake pravice. Llosa v omenjenem intervjuju zelo dobro povzame levičarski prestiž, ki je bil v sedemdesetih prisoten takorekoč po vsej latinski Ameriki, pri nas pa v marsičem živi še danes - da namreč nisi noben intelektualec, če nisi levičarski intelektualec.

 

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem ponovno postal pozitivna vrednota. Včasih se namreč zdi, da je liberalci vsi po vrsti spremenili v zombije neoliberalizma, edini pošteni liberalec na Slovenskem pa je (p)ostal pokojni Stane Kavčič ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,066
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,106
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,737
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,270
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990