Komentar

Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti

Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je njena poanta ostala omejena na relativno ozek krog ljudi, je prav, da smo končno začeli razpravljati tudi o vprašanju moderne levice in desnice. Ne samo v kontekstu slovenske nacionalne specifike - smo pač evropska periferija, pa če nam je to prav ali ne -, pač pa tudi glede na okoliščine današnjih razmer znotraj Evropske unije, zaradi katerih tradicionalna levica in desnica izgubljata dolgoletni "privilegij oblasti". Vedno večja volilna abstinenca na eni ter občutna selitev glasov k netipičnim strankam in gibanjem na drugi strani postajata ključna izziva za klasično parlamentarno demokracijo v Evropi. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo bipolarna delitev na "desničarje" in "levičarje" igrala vedno manjšo vlogo in da bodo najbolj uspešni politiki, ki v bistvu ne bodo politiki, temveč igralci ali celo statisti. Če vas to na kaj spominja, potem razmišljate v pravo smer ...

04.04.2018 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Erhard Busek   Mario Vargas Llosa   levica   desnica   Evropa   demokracija   kapitalizem   liberalizem

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem dobil pozitivno konotacijo.

Kakšne bodo majske ali celo junijske parlamentarne volitve? Takšne, kot še nikoli. V tem kratkem trdilnem stavku ni nobenega pretiravanja. Vsake volitve so posebne in neponovljive. Letošnje so kvečjemu bolj nepredvidljive od prejšnjih, kar vnaša nekaj negotovosti v računice tistih, ki so pričakovali štiri leta stabilne vlade v mandatu 2018-2022. Zelo verjetno takšne stabilnosti namreč ne bo - če ne zaradi drugega, že zaradi napovedi ekonomskih analitikov, da bo v roku 18 mesecev zelo verjetno ponovno prišlo do padca gospodarske rasti oziroma nove recesije. V naslednji vladi bo torej bistveno pomembneje, kdo bo vodil finančni in gospodarski resor, kot pa notranje zadeve ali obrambo. Zato je problem, ki ga že danes vidijo tisti, ki so na delovanje slovenske izvršilne oblasti zmožni gledati distancirano, trezno in racionalno, relativno enostaven: kdo bo prevzel to breme? Kajti prav dosti primernih kandidatov za ti dve funkcije ni. Vsaj ne takšnih, ki bi se bili pripravljeni spustiti v spolzko, nenačelno politično dogovarjanje s strankama ali strankami prihodnje vlade oziroma koalicije. Poznate koga, ki bi se takole vrgel v kloako, imenovano slovenska politika? Verjetno ga, samo da tega še ne veste. Naj ponazorim z anekdoto: eden od ministrov nesrečne Cerarjeve vlade mi je enkrat razložil, kako to gre, ko te pokliče zmagovalec volitev in bodoči mandatar, čemur sledi pogovor, kava in potem očitajoči pogled žene, češ "da slučajno ne bi sprejel". Ženske imajo očitno neprimerno boljšo intuicijo glede teh reči. "Jasno, da ne bom", se glasi neprepričljiv soprogov odgovor vsaj do naslednjega sestanka in kave z mandatarjem, ko se okoliščine iz nekega nedojemljivega razloga usodno spremenijo, saj si moški premisli, njegova žena pa je potem nekaj dni povsem tiho, saj v sebi nosi žalost, jezo, predvsem pa se zaveda, kaj vse jo čaka.

 

Toda kaj ima razprava o moderni levici in desnici sploh skupnega z ugotovitvijo, da smo na Slovenskem ujeti v predmoderni diskurz, ki ga zaznamujejo ignoranca, agresivnost, netolerantnost in predsodki? Da medtem ko najmanj tretjina študentov razmišlja, da bi se po koncu študija izselila iz države, gerontokracija, ki je pri nas na oblasti, še naprej razmišlja samo o tem, kako bi ohranila svoje privilegije. Kaj ima razprava o moderni levici in desnici skupnega s spoznanjem, da se lahko ozek krog posameznikov meče na trepalnice, pa bo večina ljudstva bodisi še vedno verjela svojim političnim pridigarjem bodisi ji bo vseeno za cel svet, če bodo le turške tv-novele vsak dan na televiziji.

 

Hočem reči, da je naš akutni problem predvsem ta, da smo kot prototipska evropska periferija nezmožni interpretirati širše dileme, s katero se večje in uspešnejše nacije soočajo že kar nekaj časa. Mislim seveda na vprašanje krize kapitalizma in demokracije. Paradoks je seveda tudi v tem, da Slovencem po letu 1990 nihče ni razložil, kaj sploh pomenita kapitalizem in demokracija v praksi. Zaradi tega so se do danes razvile nekatere milo rečeno nenavadne interpretacije, pri čemer jih boste zaman iskali kje drugje. Ena izmed bistvenih značilnosti periferije je namreč tudi intelektualna samozadostnost.

 

Razprava o krizi kapitalizma, točneje o krizi smisla kapitalizma, sovpada z razpadanjem vzhodnega bloka konec osemdesetih, ko so konservativni ameriški teoretiki ugotavljali, da se je kapitalizem "eshatološko izčrpal", toda ker je kmalu zatem propadel realsocializem v Sovjetski zvezi in njenih satelitih, vsebinske razprave o tem, kaj se sploh obeta kapitalizmu, ni več nihče slišal. Še najmanj zahodne politične elite, ki so si vedno znova izmišljevale nove sovražnike in nasprotnike, namenjene manipulaciji z ljudstvom oziroma ohranjanju statusa quo. Vendar pa takšna receptura ne deluje več, vsaj v Evropi ne. Stare članice Evropske unije, ki se imajo za boljše od novih, se ne morejo otresti arogance in obenem tudi ignorance. To pa pelje k (ponovni) razdelitvi Evrope na vzhod in zahod, je pred nedavnim opozoril bivši avstrijski podkancler Erhard Busek ob izidu svoje nove knjige (vir). Obnašanje t.i. Višegrajske skupine glede vprašanje migrantov, beguncev, solidarnostnih kvot in reform na področju pravosodja je lažje razumeti, če vemo, da jih nihče od zahodnih politikov nikoli ni opozoril na stvari, ki so bile skozi perspektivo Zahoda videti drugačne. Po Buskovem mnenju so zahodni politiki v svoji aroganci in ignoranci povsem napačno ocenili razmere v Višegrajskih državah, zato so zdaj njihovi ugovori in očitki vprašljivi. Politika starih članic EU do novih in "vzhodnih" članic je de facto diskriminatorna; na to je implicitno opozoril Busek in tako dokazal, da imajo Avstrijci -vsaj ko gre za Srednjo Evropo - še vedno določeno mero senzibilnosti, kar izhaja iz "genetskega zapisa" habsburškega cesarstva, ki geografsko, kulturno in mentalitatno povezuje širok srednjeevropski prostor.

 

Ob predpostavki svojevrstne diskriminacije, ki jo je znotraj EU moč občutiti v pokroviteljskih in moralističnih tonih zahodnih članic na račun vzhodnih (in bivših komunističnih), prihodnosti naslednje širitve EU pravzaprav ni. T.i. Zahodni Balkan, ki mu članstvo virtualno obljubljalo do leta 2025, ostaja prepuščen sam sebi, kar je seveda idealna tarča za geostrateške igrice Amerike, Rusije in Kitajske. V tem kontekstu so Cerarjeva potovanja po Balkanu komedijantstvo per se, še posebej ko Makedoncem obljublja razumevanje in podporo vis-a-vis Grčije, ki je članica EU in bi lahko pri internacionalizaciji neuresničene arbitražne odločbe seveda podprla Slovenije, ne pa Hrvaško. S takšnimi nepremišljenimi potezami se Slovenija dodatno zapira v mednarodnem prostoru, kjer štejejo interesi, ne pa nekakšne simpatije in razumevanja.

 

Če bo državni zbor na aprilski seji dejansko glasoval o priznanju Palestine in se ob vsesplošni odsotnosti zdravega razuma celo odločil za priznanje, bo to samo še dodaten dokaz, kako je delitev na "levico" in "desnico" pri nas zavajajoča, saj gre v končni fazi za vprašanje, kdo je sploh sposoben voditi državo. Tu pa so v ospredju druge kvalifikacije od ideološkega prepričanja, zato si Luka Mesec lahko privošči zabavljati o izvozu kot Ahilovi peti slovenskega gospodarstva. Ker ga nihče ne bo jemal resno. Podobno kot nihče ne pričakuje, da bo njegova Levica kdaj v vladi. Kaj pa naj tam počne? Pametuje o zdravem gospodarskem sistemu in plantažah indijske konoplje?

 

Preveč dogmatizma, premalo liberalizma, bi rekel perujski nobelovec Mario Vargas Llosa, čigar intervju smo lahko brali v El Paisu (vir). Ena njegovih bolj provokativnih tez je tudi ta, da je fenomen t.i. politične korektnosti v resnici sovražnik svobode. Po tej logiki politična korektnost v končni konsekvenci ogroža - demokracijo. Navidezni paradoks (politična korektnost naj bi preprečevala sovražne izpade v svobodni in odprti družbi) je včasih težko prepoznati, vendar se je v zadnjem času zlasti v Evropi v imenu politične korektnosti pogosto in očitno omejevalo svobodo tiska in govora ter celo svobodo vesti. Na drugi strani pa je klasični liberalizem doživel takšno zavračanje, kot da bi imeli na drugi strani totalitarno državo. Namesto o liberalizmu, ki je nujen gradnik vsake odprte in svobodne demokratične družbe, smo poslušali pridege o neoliberalizmu.

 

Populizem in nacionalizem, ki vsak na svoj način spodkopavata temelje evropskega humanizma, bosta z roko v roki z nedemokratičnimi, avtokratskimi liki napadala liberalizem ravno zaradi tega, ker ta zagovarja takšno družbo, v kateri lahko vsak posameznik svobodno ustvarja, država pa se ne vtikuje vanj, pač pa mu zagotavlja osebno in ekonomsko svobodo, človekove in državljanske pravice ter enakopravnost pred zakonom. Levičarji v tej točki vedno zgrešijo, saj zagovarjajo enakost. Toda ljudje nismo enaki, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Smo pa enakopravni, kar pomeni, da imamo enake pravice. Llosa v omenjenem intervjuju zelo dobro povzame levičarski prestiž, ki je bil v sedemdesetih prisoten takorekoč po vsej latinski Ameriki, pri nas pa v marsičem živi še danes - da namreč nisi noben intelektualec, če nisi levičarski intelektualec.

 

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem ponovno postal pozitivna vrednota. Včasih se namreč zdi, da je liberalci vsi po vrsti spremenili v zombije neoliberalizma, edini pošteni liberalec na Slovenskem pa je (p)ostal pokojni Stane Kavčič ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
8
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
5
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.481
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 806
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 999