Komentar

Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti

Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je njena poanta ostala omejena na relativno ozek krog ljudi, je prav, da smo končno začeli razpravljati tudi o vprašanju moderne levice in desnice. Ne samo v kontekstu slovenske nacionalne specifike - smo pač evropska periferija, pa če nam je to prav ali ne -, pač pa tudi glede na okoliščine današnjih razmer znotraj Evropske unije, zaradi katerih tradicionalna levica in desnica izgubljata dolgoletni "privilegij oblasti". Vedno večja volilna abstinenca na eni ter občutna selitev glasov k netipičnim strankam in gibanjem na drugi strani postajata ključna izziva za klasično parlamentarno demokracijo v Evropi. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo bipolarna delitev na "desničarje" in "levičarje" igrala vedno manjšo vlogo in da bodo najbolj uspešni politiki, ki v bistvu ne bodo politiki, temveč igralci ali celo statisti. Če vas to na kaj spominja, potem razmišljate v pravo smer ...

04.04.2018 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Erhard Busek   Mario Vargas Llosa   levica   desnica   Evropa   demokracija   kapitalizem   liberalizem

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem dobil pozitivno konotacijo.

Kakšne bodo majske ali celo junijske parlamentarne volitve? Takšne, kot še nikoli. V tem kratkem trdilnem stavku ni nobenega pretiravanja. Vsake volitve so posebne in neponovljive. Letošnje so kvečjemu bolj nepredvidljive od prejšnjih, kar vnaša nekaj negotovosti v računice tistih, ki so pričakovali štiri leta stabilne vlade v mandatu 2018-2022. Zelo verjetno takšne stabilnosti namreč ne bo - če ne zaradi drugega, že zaradi napovedi ekonomskih analitikov, da bo v roku 18 mesecev zelo verjetno ponovno prišlo do padca gospodarske rasti oziroma nove recesije. V naslednji vladi bo torej bistveno pomembneje, kdo bo vodil finančni in gospodarski resor, kot pa notranje zadeve ali obrambo. Zato je problem, ki ga že danes vidijo tisti, ki so na delovanje slovenske izvršilne oblasti zmožni gledati distancirano, trezno in racionalno, relativno enostaven: kdo bo prevzel to breme? Kajti prav dosti primernih kandidatov za ti dve funkcije ni. Vsaj ne takšnih, ki bi se bili pripravljeni spustiti v spolzko, nenačelno politično dogovarjanje s strankama ali strankami prihodnje vlade oziroma koalicije. Poznate koga, ki bi se takole vrgel v kloako, imenovano slovenska politika? Verjetno ga, samo da tega še ne veste. Naj ponazorim z anekdoto: eden od ministrov nesrečne Cerarjeve vlade mi je enkrat razložil, kako to gre, ko te pokliče zmagovalec volitev in bodoči mandatar, čemur sledi pogovor, kava in potem očitajoči pogled žene, češ "da slučajno ne bi sprejel". Ženske imajo očitno neprimerno boljšo intuicijo glede teh reči. "Jasno, da ne bom", se glasi neprepričljiv soprogov odgovor vsaj do naslednjega sestanka in kave z mandatarjem, ko se okoliščine iz nekega nedojemljivega razloga usodno spremenijo, saj si moški premisli, njegova žena pa je potem nekaj dni povsem tiho, saj v sebi nosi žalost, jezo, predvsem pa se zaveda, kaj vse jo čaka.

 

Toda kaj ima razprava o moderni levici in desnici sploh skupnega z ugotovitvijo, da smo na Slovenskem ujeti v predmoderni diskurz, ki ga zaznamujejo ignoranca, agresivnost, netolerantnost in predsodki? Da medtem ko najmanj tretjina študentov razmišlja, da bi se po koncu študija izselila iz države, gerontokracija, ki je pri nas na oblasti, še naprej razmišlja samo o tem, kako bi ohranila svoje privilegije. Kaj ima razprava o moderni levici in desnici skupnega s spoznanjem, da se lahko ozek krog posameznikov meče na trepalnice, pa bo večina ljudstva bodisi še vedno verjela svojim političnim pridigarjem bodisi ji bo vseeno za cel svet, če bodo le turške tv-novele vsak dan na televiziji.

 

Hočem reči, da je naš akutni problem predvsem ta, da smo kot prototipska evropska periferija nezmožni interpretirati širše dileme, s katero se večje in uspešnejše nacije soočajo že kar nekaj časa. Mislim seveda na vprašanje krize kapitalizma in demokracije. Paradoks je seveda tudi v tem, da Slovencem po letu 1990 nihče ni razložil, kaj sploh pomenita kapitalizem in demokracija v praksi. Zaradi tega so se do danes razvile nekatere milo rečeno nenavadne interpretacije, pri čemer jih boste zaman iskali kje drugje. Ena izmed bistvenih značilnosti periferije je namreč tudi intelektualna samozadostnost.

 

Razprava o krizi kapitalizma, točneje o krizi smisla kapitalizma, sovpada z razpadanjem vzhodnega bloka konec osemdesetih, ko so konservativni ameriški teoretiki ugotavljali, da se je kapitalizem "eshatološko izčrpal", toda ker je kmalu zatem propadel realsocializem v Sovjetski zvezi in njenih satelitih, vsebinske razprave o tem, kaj se sploh obeta kapitalizmu, ni več nihče slišal. Še najmanj zahodne politične elite, ki so si vedno znova izmišljevale nove sovražnike in nasprotnike, namenjene manipulaciji z ljudstvom oziroma ohranjanju statusa quo. Vendar pa takšna receptura ne deluje več, vsaj v Evropi ne. Stare članice Evropske unije, ki se imajo za boljše od novih, se ne morejo otresti arogance in obenem tudi ignorance. To pa pelje k (ponovni) razdelitvi Evrope na vzhod in zahod, je pred nedavnim opozoril bivši avstrijski podkancler Erhard Busek ob izidu svoje nove knjige (vir). Obnašanje t.i. Višegrajske skupine glede vprašanje migrantov, beguncev, solidarnostnih kvot in reform na področju pravosodja je lažje razumeti, če vemo, da jih nihče od zahodnih politikov nikoli ni opozoril na stvari, ki so bile skozi perspektivo Zahoda videti drugačne. Po Buskovem mnenju so zahodni politiki v svoji aroganci in ignoranci povsem napačno ocenili razmere v Višegrajskih državah, zato so zdaj njihovi ugovori in očitki vprašljivi. Politika starih članic EU do novih in "vzhodnih" članic je de facto diskriminatorna; na to je implicitno opozoril Busek in tako dokazal, da imajo Avstrijci -vsaj ko gre za Srednjo Evropo - še vedno določeno mero senzibilnosti, kar izhaja iz "genetskega zapisa" habsburškega cesarstva, ki geografsko, kulturno in mentalitatno povezuje širok srednjeevropski prostor.

 

Ob predpostavki svojevrstne diskriminacije, ki jo je znotraj EU moč občutiti v pokroviteljskih in moralističnih tonih zahodnih članic na račun vzhodnih (in bivših komunističnih), prihodnosti naslednje širitve EU pravzaprav ni. T.i. Zahodni Balkan, ki mu članstvo virtualno obljubljalo do leta 2025, ostaja prepuščen sam sebi, kar je seveda idealna tarča za geostrateške igrice Amerike, Rusije in Kitajske. V tem kontekstu so Cerarjeva potovanja po Balkanu komedijantstvo per se, še posebej ko Makedoncem obljublja razumevanje in podporo vis-a-vis Grčije, ki je članica EU in bi lahko pri internacionalizaciji neuresničene arbitražne odločbe seveda podprla Slovenije, ne pa Hrvaško. S takšnimi nepremišljenimi potezami se Slovenija dodatno zapira v mednarodnem prostoru, kjer štejejo interesi, ne pa nekakšne simpatije in razumevanja.

 

Če bo državni zbor na aprilski seji dejansko glasoval o priznanju Palestine in se ob vsesplošni odsotnosti zdravega razuma celo odločil za priznanje, bo to samo še dodaten dokaz, kako je delitev na "levico" in "desnico" pri nas zavajajoča, saj gre v končni fazi za vprašanje, kdo je sploh sposoben voditi državo. Tu pa so v ospredju druge kvalifikacije od ideološkega prepričanja, zato si Luka Mesec lahko privošči zabavljati o izvozu kot Ahilovi peti slovenskega gospodarstva. Ker ga nihče ne bo jemal resno. Podobno kot nihče ne pričakuje, da bo njegova Levica kdaj v vladi. Kaj pa naj tam počne? Pametuje o zdravem gospodarskem sistemu in plantažah indijske konoplje?

 

Preveč dogmatizma, premalo liberalizma, bi rekel perujski nobelovec Mario Vargas Llosa, čigar intervju smo lahko brali v El Paisu (vir). Ena njegovih bolj provokativnih tez je tudi ta, da je fenomen t.i. politične korektnosti v resnici sovražnik svobode. Po tej logiki politična korektnost v končni konsekvenci ogroža - demokracijo. Navidezni paradoks (politična korektnost naj bi preprečevala sovražne izpade v svobodni in odprti družbi) je včasih težko prepoznati, vendar se je v zadnjem času zlasti v Evropi v imenu politične korektnosti pogosto in očitno omejevalo svobodo tiska in govora ter celo svobodo vesti. Na drugi strani pa je klasični liberalizem doživel takšno zavračanje, kot da bi imeli na drugi strani totalitarno državo. Namesto o liberalizmu, ki je nujen gradnik vsake odprte in svobodne demokratične družbe, smo poslušali pridege o neoliberalizmu.

 

Populizem in nacionalizem, ki vsak na svoj način spodkopavata temelje evropskega humanizma, bosta z roko v roki z nedemokratičnimi, avtokratskimi liki napadala liberalizem ravno zaradi tega, ker ta zagovarja takšno družbo, v kateri lahko vsak posameznik svobodno ustvarja, država pa se ne vtikuje vanj, pač pa mu zagotavlja osebno in ekonomsko svobodo, človekove in državljanske pravice ter enakopravnost pred zakonom. Levičarji v tej točki vedno zgrešijo, saj zagovarjajo enakost. Toda ljudje nismo enaki, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Smo pa enakopravni, kar pomeni, da imamo enake pravice. Llosa v omenjenem intervjuju zelo dobro povzame levičarski prestiž, ki je bil v sedemdesetih prisoten takorekoč po vsej latinski Ameriki, pri nas pa v marsičem živi še danes - da namreč nisi noben intelektualec, če nisi levičarski intelektualec.

 

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem ponovno postal pozitivna vrednota. Včasih se namreč zdi, da je liberalci vsi po vrsti spremenili v zombije neoliberalizma, edini pošteni liberalec na Slovenskem pa je (p)ostal pokojni Stane Kavčič ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
7
17.07.2018 23:59
Za pretekli teden je bila značilna koncentracija pomembnih, celo prelomnih dogodkov. V sredo, 11. julija 2018 je ameriški ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.686
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.919
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.139
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.141
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
06/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.500
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.584
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.813
09/
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.031
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.913