Komentar

Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti

Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je njena poanta ostala omejena na relativno ozek krog ljudi, je prav, da smo končno začeli razpravljati tudi o vprašanju moderne levice in desnice. Ne samo v kontekstu slovenske nacionalne specifike - smo pač evropska periferija, pa če nam je to prav ali ne -, pač pa tudi glede na okoliščine današnjih razmer znotraj Evropske unije, zaradi katerih tradicionalna levica in desnica izgubljata dolgoletni "privilegij oblasti". Vedno večja volilna abstinenca na eni ter občutna selitev glasov k netipičnim strankam in gibanjem na drugi strani postajata ključna izziva za klasično parlamentarno demokracijo v Evropi. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo bipolarna delitev na "desničarje" in "levičarje" igrala vedno manjšo vlogo in da bodo najbolj uspešni politiki, ki v bistvu ne bodo politiki, temveč igralci ali celo statisti. Če vas to na kaj spominja, potem razmišljate v pravo smer ...

04.04.2018 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Erhard Busek   Mario Vargas Llosa   levica   desnica   Evropa   demokracija   kapitalizem   liberalizem

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem dobil pozitivno konotacijo.

Kakšne bodo majske ali celo junijske parlamentarne volitve? Takšne, kot še nikoli. V tem kratkem trdilnem stavku ni nobenega pretiravanja. Vsake volitve so posebne in neponovljive. Letošnje so kvečjemu bolj nepredvidljive od prejšnjih, kar vnaša nekaj negotovosti v računice tistih, ki so pričakovali štiri leta stabilne vlade v mandatu 2018-2022. Zelo verjetno takšne stabilnosti namreč ne bo - če ne zaradi drugega, že zaradi napovedi ekonomskih analitikov, da bo v roku 18 mesecev zelo verjetno ponovno prišlo do padca gospodarske rasti oziroma nove recesije. V naslednji vladi bo torej bistveno pomembneje, kdo bo vodil finančni in gospodarski resor, kot pa notranje zadeve ali obrambo. Zato je problem, ki ga že danes vidijo tisti, ki so na delovanje slovenske izvršilne oblasti zmožni gledati distancirano, trezno in racionalno, relativno enostaven: kdo bo prevzel to breme? Kajti prav dosti primernih kandidatov za ti dve funkcije ni. Vsaj ne takšnih, ki bi se bili pripravljeni spustiti v spolzko, nenačelno politično dogovarjanje s strankama ali strankami prihodnje vlade oziroma koalicije. Poznate koga, ki bi se takole vrgel v kloako, imenovano slovenska politika? Verjetno ga, samo da tega še ne veste. Naj ponazorim z anekdoto: eden od ministrov nesrečne Cerarjeve vlade mi je enkrat razložil, kako to gre, ko te pokliče zmagovalec volitev in bodoči mandatar, čemur sledi pogovor, kava in potem očitajoči pogled žene, češ "da slučajno ne bi sprejel". Ženske imajo očitno neprimerno boljšo intuicijo glede teh reči. "Jasno, da ne bom", se glasi neprepričljiv soprogov odgovor vsaj do naslednjega sestanka in kave z mandatarjem, ko se okoliščine iz nekega nedojemljivega razloga usodno spremenijo, saj si moški premisli, njegova žena pa je potem nekaj dni povsem tiho, saj v sebi nosi žalost, jezo, predvsem pa se zaveda, kaj vse jo čaka.

 

Toda kaj ima razprava o moderni levici in desnici sploh skupnega z ugotovitvijo, da smo na Slovenskem ujeti v predmoderni diskurz, ki ga zaznamujejo ignoranca, agresivnost, netolerantnost in predsodki? Da medtem ko najmanj tretjina študentov razmišlja, da bi se po koncu študija izselila iz države, gerontokracija, ki je pri nas na oblasti, še naprej razmišlja samo o tem, kako bi ohranila svoje privilegije. Kaj ima razprava o moderni levici in desnici skupnega s spoznanjem, da se lahko ozek krog posameznikov meče na trepalnice, pa bo večina ljudstva bodisi še vedno verjela svojim političnim pridigarjem bodisi ji bo vseeno za cel svet, če bodo le turške tv-novele vsak dan na televiziji.

 

Hočem reči, da je naš akutni problem predvsem ta, da smo kot prototipska evropska periferija nezmožni interpretirati širše dileme, s katero se večje in uspešnejše nacije soočajo že kar nekaj časa. Mislim seveda na vprašanje krize kapitalizma in demokracije. Paradoks je seveda tudi v tem, da Slovencem po letu 1990 nihče ni razložil, kaj sploh pomenita kapitalizem in demokracija v praksi. Zaradi tega so se do danes razvile nekatere milo rečeno nenavadne interpretacije, pri čemer jih boste zaman iskali kje drugje. Ena izmed bistvenih značilnosti periferije je namreč tudi intelektualna samozadostnost.

 

Razprava o krizi kapitalizma, točneje o krizi smisla kapitalizma, sovpada z razpadanjem vzhodnega bloka konec osemdesetih, ko so konservativni ameriški teoretiki ugotavljali, da se je kapitalizem "eshatološko izčrpal", toda ker je kmalu zatem propadel realsocializem v Sovjetski zvezi in njenih satelitih, vsebinske razprave o tem, kaj se sploh obeta kapitalizmu, ni več nihče slišal. Še najmanj zahodne politične elite, ki so si vedno znova izmišljevale nove sovražnike in nasprotnike, namenjene manipulaciji z ljudstvom oziroma ohranjanju statusa quo. Vendar pa takšna receptura ne deluje več, vsaj v Evropi ne. Stare članice Evropske unije, ki se imajo za boljše od novih, se ne morejo otresti arogance in obenem tudi ignorance. To pa pelje k (ponovni) razdelitvi Evrope na vzhod in zahod, je pred nedavnim opozoril bivši avstrijski podkancler Erhard Busek ob izidu svoje nove knjige (vir). Obnašanje t.i. Višegrajske skupine glede vprašanje migrantov, beguncev, solidarnostnih kvot in reform na področju pravosodja je lažje razumeti, če vemo, da jih nihče od zahodnih politikov nikoli ni opozoril na stvari, ki so bile skozi perspektivo Zahoda videti drugačne. Po Buskovem mnenju so zahodni politiki v svoji aroganci in ignoranci povsem napačno ocenili razmere v Višegrajskih državah, zato so zdaj njihovi ugovori in očitki vprašljivi. Politika starih članic EU do novih in "vzhodnih" članic je de facto diskriminatorna; na to je implicitno opozoril Busek in tako dokazal, da imajo Avstrijci -vsaj ko gre za Srednjo Evropo - še vedno določeno mero senzibilnosti, kar izhaja iz "genetskega zapisa" habsburškega cesarstva, ki geografsko, kulturno in mentalitatno povezuje širok srednjeevropski prostor.

 

Ob predpostavki svojevrstne diskriminacije, ki jo je znotraj EU moč občutiti v pokroviteljskih in moralističnih tonih zahodnih članic na račun vzhodnih (in bivših komunističnih), prihodnosti naslednje širitve EU pravzaprav ni. T.i. Zahodni Balkan, ki mu članstvo virtualno obljubljalo do leta 2025, ostaja prepuščen sam sebi, kar je seveda idealna tarča za geostrateške igrice Amerike, Rusije in Kitajske. V tem kontekstu so Cerarjeva potovanja po Balkanu komedijantstvo per se, še posebej ko Makedoncem obljublja razumevanje in podporo vis-a-vis Grčije, ki je članica EU in bi lahko pri internacionalizaciji neuresničene arbitražne odločbe seveda podprla Slovenije, ne pa Hrvaško. S takšnimi nepremišljenimi potezami se Slovenija dodatno zapira v mednarodnem prostoru, kjer štejejo interesi, ne pa nekakšne simpatije in razumevanja.

 

Če bo državni zbor na aprilski seji dejansko glasoval o priznanju Palestine in se ob vsesplošni odsotnosti zdravega razuma celo odločil za priznanje, bo to samo še dodaten dokaz, kako je delitev na "levico" in "desnico" pri nas zavajajoča, saj gre v končni fazi za vprašanje, kdo je sploh sposoben voditi državo. Tu pa so v ospredju druge kvalifikacije od ideološkega prepričanja, zato si Luka Mesec lahko privošči zabavljati o izvozu kot Ahilovi peti slovenskega gospodarstva. Ker ga nihče ne bo jemal resno. Podobno kot nihče ne pričakuje, da bo njegova Levica kdaj v vladi. Kaj pa naj tam počne? Pametuje o zdravem gospodarskem sistemu in plantažah indijske konoplje?

 

Preveč dogmatizma, premalo liberalizma, bi rekel perujski nobelovec Mario Vargas Llosa, čigar intervju smo lahko brali v El Paisu (vir). Ena njegovih bolj provokativnih tez je tudi ta, da je fenomen t.i. politične korektnosti v resnici sovražnik svobode. Po tej logiki politična korektnost v končni konsekvenci ogroža - demokracijo. Navidezni paradoks (politična korektnost naj bi preprečevala sovražne izpade v svobodni in odprti družbi) je včasih težko prepoznati, vendar se je v zadnjem času zlasti v Evropi v imenu politične korektnosti pogosto in očitno omejevalo svobodo tiska in govora ter celo svobodo vesti. Na drugi strani pa je klasični liberalizem doživel takšno zavračanje, kot da bi imeli na drugi strani totalitarno državo. Namesto o liberalizmu, ki je nujen gradnik vsake odprte in svobodne demokratične družbe, smo poslušali pridege o neoliberalizmu.

 

Populizem in nacionalizem, ki vsak na svoj način spodkopavata temelje evropskega humanizma, bosta z roko v roki z nedemokratičnimi, avtokratskimi liki napadala liberalizem ravno zaradi tega, ker ta zagovarja takšno družbo, v kateri lahko vsak posameznik svobodno ustvarja, država pa se ne vtikuje vanj, pač pa mu zagotavlja osebno in ekonomsko svobodo, človekove in državljanske pravice ter enakopravnost pred zakonom. Levičarji v tej točki vedno zgrešijo, saj zagovarjajo enakost. Toda ljudje nismo enaki, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Smo pa enakopravni, kar pomeni, da imamo enake pravice. Llosa v omenjenem intervjuju zelo dobro povzame levičarski prestiž, ki je bil v sedemdesetih prisoten takorekoč po vsej latinski Ameriki, pri nas pa v marsičem živi še danes - da namreč nisi noben intelektualec, če nisi levičarski intelektualec.

 

V slovenski razpravi o "desnici" in "levici" bomo dosegli prvi korak, ko bodo levičarji prenehali poudarjati, da so kot intelektualci na boljšem od desničarjev. Še večji napredek pa bo storjen, ko bo liberalizem ponovno postal pozitivna vrednota. Včasih se namreč zdi, da je liberalci vsi po vrsti spremenili v zombije neoliberalizma, edini pošteni liberalec na Slovenskem pa je (p)ostal pokojni Stane Kavčič ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
9
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779