Večina naročnikov na kabelsko televizijo je že opazila, da so se naročnine v zadnjih 12 mesecih zvišale. In čeprav si mnogi naročniki želijo imeti možnost, da ne bi plačevali komercialne televizije POP TV, saj je ne gledajo, jim to v Sloveniji danes ni omogočeno. Na problem je opozorila že Zveza potrošnikov Slovenije, o čemer je poročal tudi spletni Žurnal24 (vir). Gre za preprosto "težavo", na katero se nam na portalu+ zdi nujno opozoriti širšo javnost: da namreč obstaja nevarnost, da bodo morali državljani oziroma gledalci, ki televizijo gledajo prek kabla, poleg obveznega RTV prispevka odslej plačevati tudi "naročnino" za zasebno komercialno televizijo POP TV. Kdor spremlja dogajanje na sosednjem Hrvaškem, kjer Šolakova skupina United Group zdaj kupuje komercialno televizijo Nova TV, sicer pa je tudi tam že lastnica kabelskega operaterja Telemacha, mu ni ušla podrobnost, ki spominja na sedanje dogajanje pri nas: uvajanje "naročnine" na določene vsebine. Hrvate je tako močno razburilo dejstvo, da do leta 2021 takorekoč ne bodo mogli zastonj spremljati nogometa v okviru Champions League, saj je pravice za televizijski prenos dobil Sportklub, ki je prav tako v lasti srbskega tajkuna Dragana Šolaka. Sportklub seveda ni brezplačen, pač pa je del plačljivih vsebin hrvaških kabelskih operaterjev (vir).

Da se nekaj podobnega ne bi zgodilo tudi pri nas, je na predlog Združenja radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici nastala novela Zakona o medijih, ki vsem kabelskim operaterjem predpisuje poseben paket, v katerem so programi, ki jih operater ne sme dodatno zaračunati slovenskim družinam. V tem paketu ne sme biti televizije POP TV, kar pomeni, da želijo predlagatelji z novelo Zakona o medijih prepovedati obvezno plačevanje POP TV in na ta način slovenskim potrošnikom omogočiti svobodno izbiro.

Novi 112. člen bi slovenske družine "osvobodil" obveznega plačevanja POP TV.

Boj za dodatne 4 milijone na račun družin, ki ne bodo imele izbire

Direktor POP TV Pavle Vrabec te dni poskuša na vse načine doseči, da se novi 112. člen Zakona o medijih, ki bi ljudem omogočil izbiro, ne bi sprejel. Direktor najbolj gledane televizije v državi nas želi prisiliti, da bi poleg RTV prispevka plačevali še naročnino za POP TV, tudi če te televizije sploh ne želimo gledati. No, če bi to pomenilo preživetje POP TV, bi direktorja Vrabca še razumeli -  želi pač rešiti firmo pred stečajem. Toda v resnici pa tu ne gre za stečaj, temveč za golo željo po dodatnem dobičku v tako ali tako najbolj dobičkonosni medijski hiši v državi.

Če pogledamo letno poročilo za leto 2016, ugotovimo, da je POP TV ustvaril 4,4 milijone evrov izgube. Ob mesečni naročnini brez DDV v višini 4 evrov bi tako POP TV ustvaril dodatnih 28,8 milijonov prihodkov. Upoštevajoč 4,4-milijonsko izgubo bi to pomenilo po novem letni dobiček v višini kar 24,4 milijonov evrov (!). Da so želje po takšni "zlati jami" res goreče, je včeraj dokazal Vrabec s svojo družbo POP TV. Po mnenju opazovalcev je to storil zelo grobo in s tem pokazal, da se požvižga na novinarske in ostale standarde, ko je treba doseči ozke ekonomske interese.

Ker mora POP TV (skupaj z družbo PRO PLUS) zato, da ohrani dodatne 4 milijone dobička, nujno onemogočiti sprejem novele Zakona o medijih, se je lotil starih in preverjenih metod diskreditiranja. Pod predlog novele, ki jo je v državni zbor poslala Gospodarska zbornica Slovenije, je namreč podpisan Rajko Djordjevič. To ni ostalo neopaženo: v včerajšnji oddaji 24UR so poskušali Djordjeviča in GZS diskreditirati tako, da so ga obtožili "solo akcije", češ da je pripravil zakon, ki ščitil parcialne interese. Kljub temu, da novinarski kodeks jasno določa, da je potrebno pred tako hudimi obtožbami pridobiti izjavo vpletenih, POP TV od Rajka Djordjeviča ni pridobil nikakršne izjave. Splošno znano je, da tu ni naključij in da ko nekomu ni omogočena izjava v prispevku, ki govori o njem, potem da gre za t.i. naročeno zgodbo. V novinarskem prispevku pa naj bi POP TV celo zmontiral in vzel iz konteksta izjave Marka Milosavljevića, da je tako še dodatno oblatil predsednika združenja pri GZS.

Blamaža: najprej so bili za zakon, zdaj so pa proti ...

Kako (ne)kredibilen je POP TV kot medijska hiša, pa ne govori samo prispevek o Rajku Djodjevicču, kjer mu kot lastniku male velenjske televizije niso dali niti možnosti, da bi povedal svojo plat zgodbe, ampak tudi elektronska pošta, ki smo jo uspeli pridobiti. Gre za mail, ki ga je predstavnik POP TV v upravnem odboru medijske zbornice Cene Grčar poslal Rajku Djordjeviču in ostalim članom odbora. Iz njega je razvidno, da je prav predstavnik POP TV oblikoval zadnjo različico 112. člena, ki bo omogočil, da bodo RTV in ostali programi posebnega pomena v ločenem paketu, ki bo za naročnike cenejši.

In ne samo to. Programski direktor POP TV Branko Čakarmiš je celo sodeloval na zboru članov zbornice, ko je bilo soglasno sprejeto, da se bodo zahtevali popravki Zakona o medijih.

Branko Čakarmiš je bil še pred kratkim za ...

... in je z dvigom roke podprl medijsko stavko za "parcialne" spremembe Zakona o medijih.

POP TV je torej sprva aktivno sodeloval pri oblikovanju predloga novele Zakona o medijih, včeraj pa je v svoji informativni oddaji objavil, da je šlo za "solo akcijo Rajka iz Velenja", če malce karikiramo. Jasno, v igri so veliki dobički, veliko denarja, zato so dovoljena tudi vsa sredstva. Vprašanje je le, kako se bodo odzvali poslanci v državnem zboru, kamor je sedaj romal predlog novele Zakona o medijih. Bodo predstavniki ljudstva pokleknili pred pritiski največje televizije, ki želi z novim lastnikom očitno postati še močnejša? Bodo poslanci pokleknili pred komercialko, ki brez težav objavi prispevek, v katerem na laž postavijo sami sebe in se spravijo na lastnika male lokalne televizijske postaje?

Poslanci bodo na koncu odločali. Ali bodo omogočili, da bodo državljani sami izbirali, kaj bodo gledali in kaj plačevali, ali pa bodo mižali in dovolili, da bodo morale slovenske družine prisilno plačevati naročnino na POP TV tudi v primeru, da ga sploh ne želijo gledati. Gre za okoli 4 milijone evrov letno, ki jih želi ta zasebna medijska hiša prisilno pobrati slovenskim državljanom. Dragan Matić (SMC), Matjaž Han (SD) in Franc Jurša (DeSUS), vi ste šefi poslanskih skupin treh vladnih koalicijskih strank. Na vas treh je, kako se boste odločili ...