Komentar

Neprimernost priznanja Palestine in vprašanje turškega članstva v EU

Napoved predsednika stranke upokojencev Karla Erjavca o priznanju palestinske države je ena najbolj zgrešenih potez te taktizerske stranke, ki pred vsakimi volitvami nastopa z populističnimi potezami in nerealnimi obljubami javnosti in upokojencem, da bi se obdržala v parlamentu. Predlog za priznanje Palestine je neprimeren iz mnogih razlogov, ki jih naša nesubtilno vodena zunanja politika ni sposobna zaznavati.

13.03.2018 22:50
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   Turčija   Evropska unija

Foto: Wikimedia

Palestina je klasičen primer entitete, ki praktično nima elementarnih mednarodnopravnih znakov države.

Najprej zato, ker preveč posega v interese prijateljskega Izraela in izpostavlja našo malo državo nepotrebnemu poslabšanju odnosov tako z Izraelom, kot tudi z njihovo mogočno zaveznico ZDA. Negativne posledice se bodo gotovo pokazale zelo hitro na področju gospodarskega sodelovanja, predvsem v turizmu. ZDA pa se že sedaj ne želijo jasno opredeliti do arbitraže glede pomorske meje v Piranskem zalivu in ne bi nas smelo presenetiti, če bodo v bodoče arbitražno odločbo še bolj dvoumno relativizirale ali celo očitno podprle stališče Hrvaške. O velikih temah naj trasirajo rešitve veliki.

 

Slovenija pozablja, da je bil židovski živelj stoletja globoko vsidran v zgodovino evropskih in naših srednjeveških mest in mnogokje gibalo takratnega razvoja. Židje so bili predvsem znani kot dobri bankirji in trgovci, hkrati pa predmet občasnih hudih pogromov, izgonov ipd. vladajočih deželnih gospodov. Naša novejša zgodovinska dela in dokumentarci - npr. nedavni o Marpurgih - dobro osvetljujejo ta vprašanja. Mnogim so blizu njihovi običaji, religija oz. sveti teksti in filozofija (Stara zaveza, Talmud, Kumranski zapisi, Sefer Jetzirah, Kabala ...), tudi naš zgodovinski dolg do teh preganjanih prebivalcev naših krajev.

 

Sedaj pa bi Slovenija, ki v OZN ni glasovala niti za resolucijo o jedrski razorožitvi, naenkrat med prvimi priznavala Palestino, katere položaja niti ne moremo dobro dojemati, ker slabo razumemo nakopičene historične probleme te regije, segajoče vse od rimskega in bizantinskega imperija ter mameluško, seldžuško, osmanskih in križarskih vojn do turške in kasneje britansko-francoske vladavine nad tem prostorom. Izraelu, katerega mnogi še živeči prebivalci so občutili vse strahote holokavsta, pač ni enostavno eksistirati na območju, obkroženem z milijoni dokaj sovražnih arabskih sosed. Podobno zapletena je bila zgodovina novejših divjaških spopadov v sosednjem Libanonu, ki je cvetočo "bližnjevzhodno Švico" spreminjala v razvalino brezupa in katastrof. Razne islamske milice, ki so stopnjevale napetosti med sicer sobivajočo manjšino kristjanov in arabsko večino, so ob intervencijah sosednje Sirije in podpihovanju Irana do neke mere legitimirale tudi občasne izraelske posege.

 

Soliranje Slovenije pri priznanju Palestine bo še en napačen signal reki arabskih beguncev, da je dobrodošla v Evropi, kjer sedaj že Nemčija dojema škodljivost svojih neracionalnih vabil. Poleg tega je Palestina klasičen primer entitete, ki praktično nima elementarnih mednarodnopravnih znakov države. Seveda nepriznanje ni ovira za vse vrste mirovnih pobud, humanitarno in medicinsko pomoč naše države.

 

Evropska unija se zna neskončno sprenevedati tudi pri velikih političnih problemih, ne le pri mnogih temeljnih vprašanjih kakovosti človekovega okolja, smereh razvoja znanosti, ki bi morale bolj kot kapitalu koristiti človeku. EU je popolnoma neobčutljiva glede vrste tehtnih vprašanj, ki globoko vznemirjajo prebivalce Evrope, ne le EU. Eno najbolj čudaških vprašanj sodobne Evrope je sporno vabljenje Turčije s strani vrhnjih predstavnikov EU, ki vidijo to državo v bodoči sestavi EU. In tako nespodobno povabilo orjaške države s povsem drugo kulturo, religijo, vrednotami in zgodovino si predrzno omisli elita EU, ne da bi sploh omogočila svojim državljanom, da glede takih usodnih vprašanj izjavijo svojo voljo na referendumu, ki bi edini lahko legitimiral tako idejo, če bi bila močno večinsko podprta. Upanje sicer obstaja, da Avstrijci in Grki nimajo tako slabega zgodovinskega spomina kot druge velesile; medtem ko zlasti ZDA in zvezi NATO očitno ustreza Evropa, ki se bo utapljala v stroških begunskih poplav, razgradnji svojih vrednot in kulture ter zametkih medetničnih spopadov ter splošni nestabilnosti.

 

Avstrijci pa se verjetno vseeno spominjajo, kako jih je pred padcem Dunaja in islamizacijo krščanstva leta 1683 rešil poljski kralj Jan Sobieski, ki je razbil s svojimi 25 tisoč vojaki kar četrt milijona Turkov pod poveljstvom velikega vezirja Kara Ben Mustafe. Najbrž Turčiji vstopa v EU nikoli ne bodo dovolili niti Grki, ki so si kot zavezniki antante v 1. svetovni vojni že povrnili znatno ozemlje nekdanje bizantinske države v Mali Aziji, pa so jih Angleži in Francozi, ki so imeli po vojni štiriletni patronat nad Carigradom, dejansko pustili na cedilu. Upajmo, da tudi ne zaradi Cipra. To bi bilo pričakovano, še posebej, če se spomnimo grškega pritiska na Makedonijo zgolj zaradi imena države.

 

Bruseljska elita svoje državljane izrazito in permanentno podcenjuje, če misli, da ne vidimo nenehnih dnevnih pretresljivih znamenj, ki ogrožajo svet, ki ga še živimo in ki nam grozeče in povsem nepotrebno s preveliko hitrostjo približuje globalizirano vas, ki bo dokončno pognala procese utapljanja identitet, izginjanja jezikov, narodov, kultur in vrednot. Tisti naivni domoljubi, ki pretirano sočutno vabijo tuje migrante vseh vrst v Slovenijo in države EU, naj pogledajo tudi kakšen skoraj srhljiv dokumentarec, kot je bil predvajan na Televiziji Slovenija 30. januarja 2018 pod naslovom Za tančico mošej (vir), ali nedvoumna opozorila pred nekritičnim sprejemanjem migrantov predsednika avstralske vlade, nekdanjega premiera britanske vlade Churchilla, ali morda množico internetnih video prikazov brezmejnega bogastva Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Saudske Arabije ... Poglejte samo novozgrajeno mošejo za 40.000 vernikov na 22.000 m2, vso v marmorju v Združenih arabskih emiratih in podatke o površini ta države, številu prebivalcev, BDP-ju in se vprašajte, zakaj te neskončne množice pritiskajo na vrata EU (kjer se tudi kopiči število ljudi brez pravic in osnovnega dostojanstva pod pragom revščine), ne pa na vrata svojih bližnjih in prebogatih bratov po veri, vrednotah, jeziku in kulturi.

 

 

Za tančico mošej: dokumentarec, ki ga morate videti.

 

 

EU bo morala nekega dne prenehati podpirati ameriške vojaške pustolovščine po svetu in Bližnjem vzhodu ter zahtevati, da stroške in begunsko breme teh okupatorskih podvigov nosijo Združene države same; potem bodo tudi reke beguncev hitro usahnile. Do tedaj pa bi morala Unija s svojo vojaško in ekonomsko silo v bližini vojnih žarišč formirati varne cone na ozemljih bližnjih arabskih držav (Jordanija, Savdska Arabija) in prisiliti Američane in bogate zalivske države, da te cone in obnovo gospodarstev porušenih držav financirajo. Beguncem pa seveda vsestransko pomagati.

 

Mnogo prej kot Turki bi si torej vabilo za članstvo v Evropski uniji zaslužil Izrael, ki je veliko bolj evropski, mnogo bolj vsestransko kompatibilen in povsem neproblematičen glede pritiskov na spremembe evropskih kultur in vrednot in nenazadnje standarda. Pa ne le Izrael, tudi in hitro ves Balkan, pa vsekakor Ukrajina, Belorusija in nenazadnje celo Rusija, saj je bila v napoleonskih in obeh svetovnih vojnah zaveznica svobodnega sveta. Slovani so reševali Dunaj pred Mongoli in Turki, ko Nemcev ni bilo od nikoder.

 

Dolgoročno bo morala Evropska unija določneje postati konfederacija, ki bo pristojna le za izjemno precizno in ozko določen krog skupno dogovorjenih pravih povezovalnih interesov in ne za zaplevljeno izmuzljive pristojnosti, ko skuša članicam predpisati obliko kumaric, ne vidi pa milijardnih utaj davkov multinacionalk in nekatere neznosno šikanira s spornimi pravnimi podlagami (npr. odločba in katalog Evropske komisije o NLB); ne najde učinkovite in hitre rešitve za dolžniško krizo držav PIGS, za begunsko problematiko. Če EU dolgoročno ne bo postala konfedercija, je kmalu več ne bo. Morala si bo tudi osvežiti spomin na skupne zgodovinske korenine; grško- rimsko kulturo, krščanske vrednote in prosvetljenski humanizem in to tudi jasno zapisati v svojo ustavo. Takšne Unije, ki čedalje bolj neprikrito govori o več razvojnih hitrostih in vedno bolj podreja, šikanira in diskriminira male članice, nihče ne potrebuje.

 

 

Ferdinand Blaznik je doktor pravnih znanosti, nekdanji načelnik upravne enote Dravograd. Leta 2006 je bil tudi eden izmed kandidatov za varuha človekovih pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.144
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.890
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.791
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.210
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.894
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.177
07/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.038
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.663
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.547