Komentar

Neprimernost priznanja Palestine in vprašanje turškega članstva v EU

Napoved predsednika stranke upokojencev Karla Erjavca o priznanju palestinske države je ena najbolj zgrešenih potez te taktizerske stranke, ki pred vsakimi volitvami nastopa z populističnimi potezami in nerealnimi obljubami javnosti in upokojencem, da bi se obdržala v parlamentu. Predlog za priznanje Palestine je neprimeren iz mnogih razlogov, ki jih naša nesubtilno vodena zunanja politika ni sposobna zaznavati.

13.03.2018 22:50
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   Turčija   Evropska unija

Foto: Wikimedia

Palestina je klasičen primer entitete, ki praktično nima elementarnih mednarodnopravnih znakov države.

Najprej zato, ker preveč posega v interese prijateljskega Izraela in izpostavlja našo malo državo nepotrebnemu poslabšanju odnosov tako z Izraelom, kot tudi z njihovo mogočno zaveznico ZDA. Negativne posledice se bodo gotovo pokazale zelo hitro na področju gospodarskega sodelovanja, predvsem v turizmu. ZDA pa se že sedaj ne želijo jasno opredeliti do arbitraže glede pomorske meje v Piranskem zalivu in ne bi nas smelo presenetiti, če bodo v bodoče arbitražno odločbo še bolj dvoumno relativizirale ali celo očitno podprle stališče Hrvaške. O velikih temah naj trasirajo rešitve veliki.

 

Slovenija pozablja, da je bil židovski živelj stoletja globoko vsidran v zgodovino evropskih in naših srednjeveških mest in mnogokje gibalo takratnega razvoja. Židje so bili predvsem znani kot dobri bankirji in trgovci, hkrati pa predmet občasnih hudih pogromov, izgonov ipd. vladajočih deželnih gospodov. Naša novejša zgodovinska dela in dokumentarci - npr. nedavni o Marpurgih - dobro osvetljujejo ta vprašanja. Mnogim so blizu njihovi običaji, religija oz. sveti teksti in filozofija (Stara zaveza, Talmud, Kumranski zapisi, Sefer Jetzirah, Kabala ...), tudi naš zgodovinski dolg do teh preganjanih prebivalcev naših krajev.

 

Sedaj pa bi Slovenija, ki v OZN ni glasovala niti za resolucijo o jedrski razorožitvi, naenkrat med prvimi priznavala Palestino, katere položaja niti ne moremo dobro dojemati, ker slabo razumemo nakopičene historične probleme te regije, segajoče vse od rimskega in bizantinskega imperija ter mameluško, seldžuško, osmanskih in križarskih vojn do turške in kasneje britansko-francoske vladavine nad tem prostorom. Izraelu, katerega mnogi še živeči prebivalci so občutili vse strahote holokavsta, pač ni enostavno eksistirati na območju, obkroženem z milijoni dokaj sovražnih arabskih sosed. Podobno zapletena je bila zgodovina novejših divjaških spopadov v sosednjem Libanonu, ki je cvetočo "bližnjevzhodno Švico" spreminjala v razvalino brezupa in katastrof. Razne islamske milice, ki so stopnjevale napetosti med sicer sobivajočo manjšino kristjanov in arabsko večino, so ob intervencijah sosednje Sirije in podpihovanju Irana do neke mere legitimirale tudi občasne izraelske posege.

 

Soliranje Slovenije pri priznanju Palestine bo še en napačen signal reki arabskih beguncev, da je dobrodošla v Evropi, kjer sedaj že Nemčija dojema škodljivost svojih neracionalnih vabil. Poleg tega je Palestina klasičen primer entitete, ki praktično nima elementarnih mednarodnopravnih znakov države. Seveda nepriznanje ni ovira za vse vrste mirovnih pobud, humanitarno in medicinsko pomoč naše države.

 

Evropska unija se zna neskončno sprenevedati tudi pri velikih političnih problemih, ne le pri mnogih temeljnih vprašanjih kakovosti človekovega okolja, smereh razvoja znanosti, ki bi morale bolj kot kapitalu koristiti človeku. EU je popolnoma neobčutljiva glede vrste tehtnih vprašanj, ki globoko vznemirjajo prebivalce Evrope, ne le EU. Eno najbolj čudaških vprašanj sodobne Evrope je sporno vabljenje Turčije s strani vrhnjih predstavnikov EU, ki vidijo to državo v bodoči sestavi EU. In tako nespodobno povabilo orjaške države s povsem drugo kulturo, religijo, vrednotami in zgodovino si predrzno omisli elita EU, ne da bi sploh omogočila svojim državljanom, da glede takih usodnih vprašanj izjavijo svojo voljo na referendumu, ki bi edini lahko legitimiral tako idejo, če bi bila močno večinsko podprta. Upanje sicer obstaja, da Avstrijci in Grki nimajo tako slabega zgodovinskega spomina kot druge velesile; medtem ko zlasti ZDA in zvezi NATO očitno ustreza Evropa, ki se bo utapljala v stroških begunskih poplav, razgradnji svojih vrednot in kulture ter zametkih medetničnih spopadov ter splošni nestabilnosti.

 

Avstrijci pa se verjetno vseeno spominjajo, kako jih je pred padcem Dunaja in islamizacijo krščanstva leta 1683 rešil poljski kralj Jan Sobieski, ki je razbil s svojimi 25 tisoč vojaki kar četrt milijona Turkov pod poveljstvom velikega vezirja Kara Ben Mustafe. Najbrž Turčiji vstopa v EU nikoli ne bodo dovolili niti Grki, ki so si kot zavezniki antante v 1. svetovni vojni že povrnili znatno ozemlje nekdanje bizantinske države v Mali Aziji, pa so jih Angleži in Francozi, ki so imeli po vojni štiriletni patronat nad Carigradom, dejansko pustili na cedilu. Upajmo, da tudi ne zaradi Cipra. To bi bilo pričakovano, še posebej, če se spomnimo grškega pritiska na Makedonijo zgolj zaradi imena države.

 

Bruseljska elita svoje državljane izrazito in permanentno podcenjuje, če misli, da ne vidimo nenehnih dnevnih pretresljivih znamenj, ki ogrožajo svet, ki ga še živimo in ki nam grozeče in povsem nepotrebno s preveliko hitrostjo približuje globalizirano vas, ki bo dokončno pognala procese utapljanja identitet, izginjanja jezikov, narodov, kultur in vrednot. Tisti naivni domoljubi, ki pretirano sočutno vabijo tuje migrante vseh vrst v Slovenijo in države EU, naj pogledajo tudi kakšen skoraj srhljiv dokumentarec, kot je bil predvajan na Televiziji Slovenija 30. januarja 2018 pod naslovom Za tančico mošej (vir), ali nedvoumna opozorila pred nekritičnim sprejemanjem migrantov predsednika avstralske vlade, nekdanjega premiera britanske vlade Churchilla, ali morda množico internetnih video prikazov brezmejnega bogastva Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Saudske Arabije ... Poglejte samo novozgrajeno mošejo za 40.000 vernikov na 22.000 m2, vso v marmorju v Združenih arabskih emiratih in podatke o površini ta države, številu prebivalcev, BDP-ju in se vprašajte, zakaj te neskončne množice pritiskajo na vrata EU (kjer se tudi kopiči število ljudi brez pravic in osnovnega dostojanstva pod pragom revščine), ne pa na vrata svojih bližnjih in prebogatih bratov po veri, vrednotah, jeziku in kulturi.

 

 

Za tančico mošej: dokumentarec, ki ga morate videti.

 

 

EU bo morala nekega dne prenehati podpirati ameriške vojaške pustolovščine po svetu in Bližnjem vzhodu ter zahtevati, da stroške in begunsko breme teh okupatorskih podvigov nosijo Združene države same; potem bodo tudi reke beguncev hitro usahnile. Do tedaj pa bi morala Unija s svojo vojaško in ekonomsko silo v bližini vojnih žarišč formirati varne cone na ozemljih bližnjih arabskih držav (Jordanija, Savdska Arabija) in prisiliti Američane in bogate zalivske države, da te cone in obnovo gospodarstev porušenih držav financirajo. Beguncem pa seveda vsestransko pomagati.

 

Mnogo prej kot Turki bi si torej vabilo za članstvo v Evropski uniji zaslužil Izrael, ki je veliko bolj evropski, mnogo bolj vsestransko kompatibilen in povsem neproblematičen glede pritiskov na spremembe evropskih kultur in vrednot in nenazadnje standarda. Pa ne le Izrael, tudi in hitro ves Balkan, pa vsekakor Ukrajina, Belorusija in nenazadnje celo Rusija, saj je bila v napoleonskih in obeh svetovnih vojnah zaveznica svobodnega sveta. Slovani so reševali Dunaj pred Mongoli in Turki, ko Nemcev ni bilo od nikoder.

 

Dolgoročno bo morala Evropska unija določneje postati konfederacija, ki bo pristojna le za izjemno precizno in ozko določen krog skupno dogovorjenih pravih povezovalnih interesov in ne za zaplevljeno izmuzljive pristojnosti, ko skuša članicam predpisati obliko kumaric, ne vidi pa milijardnih utaj davkov multinacionalk in nekatere neznosno šikanira s spornimi pravnimi podlagami (npr. odločba in katalog Evropske komisije o NLB); ne najde učinkovite in hitre rešitve za dolžniško krizo držav PIGS, za begunsko problematiko. Če EU dolgoročno ne bo postala konfedercija, je kmalu več ne bo. Morala si bo tudi osvežiti spomin na skupne zgodovinske korenine; grško- rimsko kulturo, krščanske vrednote in prosvetljenski humanizem in to tudi jasno zapisati v svojo ustavo. Takšne Unije, ki čedalje bolj neprikrito govori o več razvojnih hitrostih in vedno bolj podreja, šikanira in diskriminira male članice, nihče ne potrebuje.

 

 

Ferdinand Blaznik je doktor pravnih znanosti, nekdanji načelnik upravne enote Dravograd. Leta 2006 je bil tudi eden izmed kandidatov za varuha človekovih pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
2
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
22
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,039
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,491
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,297
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,281
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,331
06/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,919
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,257
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
09/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 512
10/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 300