Komentar

Razglednica iz nekega drugega sveta

Moje neprekinjeno šolanje se je začelo 1. septembra 1996, končalo pa se je pred kratkim z znanstvenim doktoratom iz področja računalništva. Iz retrospektive bi lahko rekel, da je vsak mejnik na tej 21 let in pol dolgi poti kot prehod v nov svet. In ker je zadnji res poseben, se mi je zdelo primerno, da vam pošljem razglednico.

18.03.2018 23:54
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   Marko Gašparič   študij   izobraževanje   Italija   Slovenija   doktorat

Richard Bach je zapisal, da si naš naslednji svet izberemo s tem, kar se naučimo v trenutnem. Če se ne naučimo nič, potem bo naslednji isti kot ta, z enakimi omejitvami in težavami.

Od uvedbe devetletke naprej šolanje v Sloveniji pred začetkom znanstvenega doktorata traja najmanj 18 let. Brez preskakovanja razredov, seveda. In v vsem tem času se otroci, najstniki ter odrasli učijo zajemanja, hrambe in uporabe znanja, do katerega so se na njihovo srečo dokopali že drugi. Na doktoratu pa je – oziroma bi moralo biti – drugače: glavni poudarek je na pridobivanju novega znanja. To razliko v konceptu je težko razložiti tistim, ki takšne izkušnje nimajo. Poleg tega je na svetu in v Sloveniji precej doktorjev, ki so prišli do naslova brez potrebnih veščin. Najbrž tudi vi poznate kakšnega. Žal. Kajti ko se človek nauči odkrivanja novega znanja po znanstvenih metodah, začnejo možgani delovati malo drugače. Takrat tudi nekatere stvari, ki spominjajo že na klišeje, postanejo jasne in smiselne.

 

Prvo, kar je potrebno ponotranjiti, je to, da pomembni problemi, ki jih še nihče do zdaj ni poskušal rešiti, ne obstajajo. Res je, da obstajajo ljudje, ki so prepričani, da se morajo prav oni posvetiti nadvse nepomembnemu delu, ampak teh ni veliko. Več je takšnih, ki s poudarjanjem vsesplošne posebnosti področja, s katerim se ukvarjajo, bolj ali manj uspešno prikrivajo pomanjkanje znanja. Tisti namreč, ki nič ne vedo o preteklih poskusih, četudi neuspešnih, pač niso naredili domače naloge. V znanosti je branje sorodne literature obvezno, saj mora biti povzeta v posebnem poglavju vsakega resnega članka. Če ste se domači nalogi izognili, imate dobre možnosti, da se bo vaše izumljanje tople vode končalo klavrno. Misel, da so rešitve za težavne probleme enostavne, je zelo varljiva.

 

Druga zapoved, ki bi se je moral držati vsak znanstvenik, če želi biti vreden tega naziva, je menda prišla iz ust Petra Druckerja: "If you cannot measure it, you cannot improve it." Ali po slovensko: "Česar ne moreš izmeriti, tega ne moreš izboljšati." Na noben drug način se ne da potrditi, da je bil cilj dosežen, kot z objektivno metriko. Razmislite o tem za trenutek. Seveda pa meritve niso mačji kašelj in večina ljudi se boji rezultatov. Prej ali slej se izkaže, da tisti, ki nasprotujejo meritvam, predvsem nasprotujejo spremembam.

 

In še zadnji pomemben nauk, ki bi ga rad delil z vami: "dokaz z anekdoto" ni znanstvena metoda. Ljudje, ki prepričujejo s primeri namesto s številkami, niso strokovnjaki, ampak pripovedovalci. S slednjimi ni nič narobe, pomembno je samo, da se jih loči od prvih. Odkriti splošno znanje je težko in tudi pri vrhunskih eksperimentih znanstvenikom redko uspe odpraviti vsa tveganja za veljavnost rezultatov. Ta tveganja so enako pomembna kot rezultati sami, zato jih ni pametno spregledati.

 

Moram priznati, da sem bil pred začetkom doktorskega študija precej skeptičen o tej stopnji izobraževanja. Neupravičeno. Zavedanje, da sem pripomogel k razvoju določene veje računalništva, mi je prineslo veliko veselja. Številne neprespane noči so bile poplačane na zagovoru dizertacije, če ne že prej. Hkrati lahko rečem, da je bila osebna rast v tem obdobju veliko večja kot v obdobju, ki se je končalo z maturo; vsem poimenovanjem navkljub.

 

Med študijem v Italiji in Kanadi ter med druženjem na raznih poletnih šolah in konferencah z akademiki iz celega sveta sem dojel tudi resnice, ki sem jih zapisal v prejšnjih odstavkih. Pomagajo mi bolje razumeti Slovenijo. Tudi če niste doktor, vam je po teh vrsticah najbrž malo bolj jasno zakaj s(m)o Slovenci vedno tako zelo posebni. Zakaj se tako radi opečemo pri problemih, ki so jih pametnejši od nas rešili že pred stoletji. Zakaj po bližnjicah rinemo v Indijo Koromandijo in vedno pridemo na izhodišče malo bolj bosi in malo bolj lačni. Zdaj veste, zakaj večina zaposlenih v javnem sktorju še ni slišala za merjenje delovne uspešnosti. Če pa so, je najbrž njihov sindikat takoj zagrozil s stavko. Ni se vam treba spraševati, zakaj se vam zdi, da gre šolstvu, zdravstvu, cestam, vojski in – vstavite po potrebi – na slabše. Število lukenj na vozišču je enostavno prešteti. Število ur v čakalnici tudi. In lahko se tudi vprašate kaj ste imeli od vseh tistih pravljic, ki so vam jih povedali razni "strokovnjak" z doktorskim nazivom pred imenom ali brez.

 

Mislil sem, da bom s prejšnjim odstavkom zaključil pismo iz sveta, ki obstaja samo v moji glavi in je tako drugačen kot tisti, v katerem živi večina Slovencev. Pa sem si premislil, ko sem prebral, da šolska tekmovanja iz naravoslovja, logike in matematike ne bodo več financirana, medtem ko bodo tekmovanja iz jezikov in družboslovja dobivala državni denar še naprej (vir). Dejstvo je, da se umske sposobnosti izboljšujejo predvsem z reševanjem matematičnih in logičnih nalog. Z učenjem zgodovine in pravopisa pač ne. Državna promocija piflarije na račun logičnega sklepanja je velik korak v napačno smer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.337
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.462
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.138
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.687
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.749
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815