Komentar

Razglednica iz nekega drugega sveta

Moje neprekinjeno šolanje se je začelo 1. septembra 1996, končalo pa se je pred kratkim z znanstvenim doktoratom iz področja računalništva. Iz retrospektive bi lahko rekel, da je vsak mejnik na tej 21 let in pol dolgi poti kot prehod v nov svet. In ker je zadnji res poseben, se mi je zdelo primerno, da vam pošljem razglednico.

18.03.2018 23:54
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   Marko Gašparič   študij   izobraževanje   Italija   Slovenija   doktorat

Richard Bach je zapisal, da si naš naslednji svet izberemo s tem, kar se naučimo v trenutnem. Če se ne naučimo nič, potem bo naslednji isti kot ta, z enakimi omejitvami in težavami.

Od uvedbe devetletke naprej šolanje v Sloveniji pred začetkom znanstvenega doktorata traja najmanj 18 let. Brez preskakovanja razredov, seveda. In v vsem tem času se otroci, najstniki ter odrasli učijo zajemanja, hrambe in uporabe znanja, do katerega so se na njihovo srečo dokopali že drugi. Na doktoratu pa je – oziroma bi moralo biti – drugače: glavni poudarek je na pridobivanju novega znanja. To razliko v konceptu je težko razložiti tistim, ki takšne izkušnje nimajo. Poleg tega je na svetu in v Sloveniji precej doktorjev, ki so prišli do naslova brez potrebnih veščin. Najbrž tudi vi poznate kakšnega. Žal. Kajti ko se človek nauči odkrivanja novega znanja po znanstvenih metodah, začnejo možgani delovati malo drugače. Takrat tudi nekatere stvari, ki spominjajo že na klišeje, postanejo jasne in smiselne.

 

Prvo, kar je potrebno ponotranjiti, je to, da pomembni problemi, ki jih še nihče do zdaj ni poskušal rešiti, ne obstajajo. Res je, da obstajajo ljudje, ki so prepričani, da se morajo prav oni posvetiti nadvse nepomembnemu delu, ampak teh ni veliko. Več je takšnih, ki s poudarjanjem vsesplošne posebnosti področja, s katerim se ukvarjajo, bolj ali manj uspešno prikrivajo pomanjkanje znanja. Tisti namreč, ki nič ne vedo o preteklih poskusih, četudi neuspešnih, pač niso naredili domače naloge. V znanosti je branje sorodne literature obvezno, saj mora biti povzeta v posebnem poglavju vsakega resnega članka. Če ste se domači nalogi izognili, imate dobre možnosti, da se bo vaše izumljanje tople vode končalo klavrno. Misel, da so rešitve za težavne probleme enostavne, je zelo varljiva.

 

Druga zapoved, ki bi se je moral držati vsak znanstvenik, če želi biti vreden tega naziva, je menda prišla iz ust Petra Druckerja: "If you cannot measure it, you cannot improve it." Ali po slovensko: "Česar ne moreš izmeriti, tega ne moreš izboljšati." Na noben drug način se ne da potrditi, da je bil cilj dosežen, kot z objektivno metriko. Razmislite o tem za trenutek. Seveda pa meritve niso mačji kašelj in večina ljudi se boji rezultatov. Prej ali slej se izkaže, da tisti, ki nasprotujejo meritvam, predvsem nasprotujejo spremembam.

 

In še zadnji pomemben nauk, ki bi ga rad delil z vami: "dokaz z anekdoto" ni znanstvena metoda. Ljudje, ki prepričujejo s primeri namesto s številkami, niso strokovnjaki, ampak pripovedovalci. S slednjimi ni nič narobe, pomembno je samo, da se jih loči od prvih. Odkriti splošno znanje je težko in tudi pri vrhunskih eksperimentih znanstvenikom redko uspe odpraviti vsa tveganja za veljavnost rezultatov. Ta tveganja so enako pomembna kot rezultati sami, zato jih ni pametno spregledati.

 

Moram priznati, da sem bil pred začetkom doktorskega študija precej skeptičen o tej stopnji izobraževanja. Neupravičeno. Zavedanje, da sem pripomogel k razvoju določene veje računalništva, mi je prineslo veliko veselja. Številne neprespane noči so bile poplačane na zagovoru dizertacije, če ne že prej. Hkrati lahko rečem, da je bila osebna rast v tem obdobju veliko večja kot v obdobju, ki se je končalo z maturo; vsem poimenovanjem navkljub.

 

Med študijem v Italiji in Kanadi ter med druženjem na raznih poletnih šolah in konferencah z akademiki iz celega sveta sem dojel tudi resnice, ki sem jih zapisal v prejšnjih odstavkih. Pomagajo mi bolje razumeti Slovenijo. Tudi če niste doktor, vam je po teh vrsticah najbrž malo bolj jasno zakaj s(m)o Slovenci vedno tako zelo posebni. Zakaj se tako radi opečemo pri problemih, ki so jih pametnejši od nas rešili že pred stoletji. Zakaj po bližnjicah rinemo v Indijo Koromandijo in vedno pridemo na izhodišče malo bolj bosi in malo bolj lačni. Zdaj veste, zakaj večina zaposlenih v javnem sktorju še ni slišala za merjenje delovne uspešnosti. Če pa so, je najbrž njihov sindikat takoj zagrozil s stavko. Ni se vam treba spraševati, zakaj se vam zdi, da gre šolstvu, zdravstvu, cestam, vojski in – vstavite po potrebi – na slabše. Število lukenj na vozišču je enostavno prešteti. Število ur v čakalnici tudi. In lahko se tudi vprašate kaj ste imeli od vseh tistih pravljic, ki so vam jih povedali razni "strokovnjak" z doktorskim nazivom pred imenom ali brez.

 

Mislil sem, da bom s prejšnjim odstavkom zaključil pismo iz sveta, ki obstaja samo v moji glavi in je tako drugačen kot tisti, v katerem živi večina Slovencev. Pa sem si premislil, ko sem prebral, da šolska tekmovanja iz naravoslovja, logike in matematike ne bodo več financirana, medtem ko bodo tekmovanja iz jezikov in družboslovja dobivala državni denar še naprej (vir). Dejstvo je, da se umske sposobnosti izboljšujejo predvsem z reševanjem matematičnih in logičnih nalog. Z učenjem zgodovine in pravopisa pač ne. Državna promocija piflarije na račun logičnega sklepanja je velik korak v napačno smer.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619