Komentar

Pravi obraz novih obrazov: Opazke o voditeljih in strankah

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let.

20.03.2018 22:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   Italija   Rusija   Nemčija   Macron   Slovenija   Churchill   De Gaulle   Adenauer   Kidrič   Lenin   Marjan Šarec   Demos   alternativa

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami.

Lansko leto je bilo blagoslovljeno z mnogimi pomembnimi, celo usodnimi volilnimi dogodki, in vse kaže, da letos ne bo drugače. Lani so volili v Franciji, v Nemčiji in v Sloveniji, letos so nas bolj kot ruske osupnile italijanske volitve, seveda pa napeto pričakujemo predvsem slovenske državnozborske volitve, na katerih naj bi se razrešila uganka lanskih predsedniških volitev - imenovana Marjan Šarec. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje: kakšne so bile v zgodovini, po svetu in pri nas značilnosti vodilnih politikov in kdo lahko postane voditelj uspešne države?

 

Poznamo več vrst političnih sprememb. Revolucionarne spremembe, kot so bile francoska, oktobrska, jugoslovanska ali študentovska revolucija so bile v rokah neučakanih, večinoma mladih ljudi. Na začetku revolucije je imel Robespierre 30, Napoleon 20 let; Lenin sicer 47, Trocki 38, Stalin 39 let; Boris Kidrič 29, Edvard Kardelj 31; Joschka Fischer 20, Daniel Cohn-Bendit 23 let. Mimogrede: Benito Mussolini je imel na začetku vzpona na oblast 45, Adolf Hitler 44 let.

 

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let. Tudi Charles de Gaulle, ki je nastopil vrhovno službo, ko je bil star 69 let, je bil pisatelj. Konrad Adenauer je prevzel krmilo Nemčije, ko je bil star 73 let, kitajski voditelj Deng Šjaoping 72, kalifornijski guverner Ronald Reagan je postal predsednik ZDA, ko je bil star 70 let; podobno kot eden njegovih naslednikov Donald Trump, ki je bil rojen leta 1946, njegova tekmica Clintonova pa je le leto dni mlajša. Indijska voditelja Kovind in Modi sta bila rojena leta 1945 oz. 1950; njuni kolegi, japonski premier Abe, kitajski Ši Džinping in ruski Putin so bili rojeni med letoma 1952 in 1954. Če zanemarimo italijanske rekorderje, kot sta Giorgio Napolitano (roj. 1925) in Silvio Berlusconi (roj. 1936), lahko rečemo, da so najvažnejši voditelji praviloma stari od 60 do 70 let. Celo Angela Merkel jih ima 63. Za ljubitelje komunističnih voditeljev naj dodam, da je bil Tito na koncu svojega poveljevanja star 88 let. Predsednik slovenskega Demosa Jože Pučnik je imel leta 1991 59, predsednik parlamenta France Bučar pa 68 let.

 

Tem podatkom je mogoče ugovarjati s primeroma liderja italijanske levice (Renzi) in francoskega predsednika (Macron), ki sta bila rojena v sedemdesetih letih, čeprav se prvi ni izkazal kot najvažnejši voditelj. Macron je potem ko je diplomiral na znameniti Ecole normale d’administration, leta 2014 postal gospodarski minister, leta 2016 je izstopil is socialistične vlade in kot protiutež obrabljenim socialistom in protievropski Le Penovi ustanovil zmagovito stranko En marche. Macronovi nasprotniki niso bili nedolžni in njegova zmaga ni bila lahka. V bistvu noben od njiju ni bil nov obraz, čeprav se v italijanskem primeru prestop iz mesta florentinskega župana na mesto predsednika državne vlade ni najbolje obnesel.

 

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami. Politično življenje je v tem pogledu - recimo v primerjavi z akademsko sfero - relativno sproščeno. Mladi učitelji so večinoma asistenti in docenti, redni profesorji pa so običajno osebnosti, ki so se na takšen ali drugačen način dokazale in potrdile v svojem poklicu. Na univerzah, v znanosti, v zdravstvu, tudi v vojski in v diplomaciji ... običajno velja meritokracija, skratka, napredovanje glede na dosežke.

 

Slovenski Demos je nastal in začel kot opozicija (Demokratična opozicija Slovenije). Novim strankam in novim obrazom - razen če gre za zgodovinski prelom, kot je bil konec hladne vojne - običajno ne uspeva prevzem oblasti v prvem zamahu. Nove obraze in nasprotovanje uveljavljenemu političnemu establišmentu običajno razlagajo kot reakcijo volivcev, ki so izgubili zaupanje v politiko ali so se je popolnoma naveličali. Ta razlaga vsebuje nekaj soli, vendar je tudi tvegana. Vprašanje je, od kod izvira nezadovoljstvo nemških volivcev? Je pospeškov, kot je Alternativa za Nemčijo, kriva politika pretiranega priseljevanja, ki si jo je privoščila CDU? Ali pa je strankarski nered, ki spodbuja nenavadne koalicije (CDU-CSU-SPD), posledica iluzij v zvezi z nekdanjo socialistično Nemčijo? So nove stranke v Italiji (Pet zvezdic) posledica izčrpanosti klasične levice ali klasične desne sredine? Navsezadnje bodo kočljivi rezultati spodbudili združevanje bolj ali manj tradicionalnih strank proti nenavadnim in neučakanim novim obrazom. Ključna beseda novih gibanj in strank je alternativa, ne orodje za prevzem oblasti.

 

Strankarski nered, tj. pojavljanje in uveljavljanje, celo prvenstvo (v italijanskem primeru) novih strank in novih obrazov je rezultat slabosti tradicionalnih strank in tradicionalnih ideoloških usmeritev. Tradicionalna levica ima težave z izhlapevanjem svojega volilnega telesa in z ujetostjo v kolektivistične koncepte, med katere spadata sicer hvalevredni solidarnost in enakopravnost. Moderni časi, kot ugotavljajo sami (nemški) socialni demokrati, ne nagrajujejo bojevitosti za pravice kolektivov, kot je delavski razred, saj nove generacije volivcev bolj cenijo vrednote individualizma, osebne identitete in samouresničevanja. Tradicionalni konservativci imajo več sreče s spodbujanjem kolektivne zavesti, posebno, če gre za nacionalna in domoljubna čustva.

 

V državah z večinskim volilnim sistemom, Veliki Britaniji ali v ZDA, se zunaj etabliranih strank dogaja bolj malo. Volitve v teh in še mnogih drugih državah zahodne civilizacije služijo racionalni in splošno razumljivi politiki. Če volivcem ni všeč vladavina konservativcev, volijo liberalce oz. laburiste. Ali obratno. Slovenski pojavi od Virantove, Golobičeve in Jankovićeve do stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja ali Marjana Šarca vsi po vrsti dolgujejo svoj (sicer začasni) uspeh proporcionalnemu sistemu. Še bolj pomembno pa je, da z vedno novimi imeni igrajo vedno isto in znano igro: dopolnjujejo ali celo prikrivajo pravi obraz levice, ki - kot rečeno - trpi zaradi pešanja svoje aktualnosti. Volivci, ki ohranjajo vsaj malo politične vneme, to, da so bili "okrog prinešeni", odkrivajo z zamudo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,691
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,955
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,251
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,180
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,687
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,957
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,343
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,359
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,158
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,442