Komentar

Pravi obraz novih obrazov: Opazke o voditeljih in strankah

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let.

20.03.2018 22:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   Italija   Rusija   Nemčija   Macron   Slovenija   Churchill   De Gaulle   Adenauer   Kidrič   Lenin   Marjan Šarec   Demos   alternativa

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami.

Lansko leto je bilo blagoslovljeno z mnogimi pomembnimi, celo usodnimi volilnimi dogodki, in vse kaže, da letos ne bo drugače. Lani so volili v Franciji, v Nemčiji in v Sloveniji, letos so nas bolj kot ruske osupnile italijanske volitve, seveda pa napeto pričakujemo predvsem slovenske državnozborske volitve, na katerih naj bi se razrešila uganka lanskih predsedniških volitev - imenovana Marjan Šarec. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje: kakšne so bile v zgodovini, po svetu in pri nas značilnosti vodilnih politikov in kdo lahko postane voditelj uspešne države?

 

Poznamo več vrst političnih sprememb. Revolucionarne spremembe, kot so bile francoska, oktobrska, jugoslovanska ali študentovska revolucija so bile v rokah neučakanih, večinoma mladih ljudi. Na začetku revolucije je imel Robespierre 30, Napoleon 20 let; Lenin sicer 47, Trocki 38, Stalin 39 let; Boris Kidrič 29, Edvard Kardelj 31; Joschka Fischer 20, Daniel Cohn-Bendit 23 let. Mimogrede: Benito Mussolini je imel na začetku vzpona na oblast 45, Adolf Hitler 44 let.

 

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let. Tudi Charles de Gaulle, ki je nastopil vrhovno službo, ko je bil star 69 let, je bil pisatelj. Konrad Adenauer je prevzel krmilo Nemčije, ko je bil star 73 let, kitajski voditelj Deng Šjaoping 72, kalifornijski guverner Ronald Reagan je postal predsednik ZDA, ko je bil star 70 let; podobno kot eden njegovih naslednikov Donald Trump, ki je bil rojen leta 1946, njegova tekmica Clintonova pa je le leto dni mlajša. Indijska voditelja Kovind in Modi sta bila rojena leta 1945 oz. 1950; njuni kolegi, japonski premier Abe, kitajski Ši Džinping in ruski Putin so bili rojeni med letoma 1952 in 1954. Če zanemarimo italijanske rekorderje, kot sta Giorgio Napolitano (roj. 1925) in Silvio Berlusconi (roj. 1936), lahko rečemo, da so najvažnejši voditelji praviloma stari od 60 do 70 let. Celo Angela Merkel jih ima 63. Za ljubitelje komunističnih voditeljev naj dodam, da je bil Tito na koncu svojega poveljevanja star 88 let. Predsednik slovenskega Demosa Jože Pučnik je imel leta 1991 59, predsednik parlamenta France Bučar pa 68 let.

 

Tem podatkom je mogoče ugovarjati s primeroma liderja italijanske levice (Renzi) in francoskega predsednika (Macron), ki sta bila rojena v sedemdesetih letih, čeprav se prvi ni izkazal kot najvažnejši voditelj. Macron je potem ko je diplomiral na znameniti Ecole normale d’administration, leta 2014 postal gospodarski minister, leta 2016 je izstopil is socialistične vlade in kot protiutež obrabljenim socialistom in protievropski Le Penovi ustanovil zmagovito stranko En marche. Macronovi nasprotniki niso bili nedolžni in njegova zmaga ni bila lahka. V bistvu noben od njiju ni bil nov obraz, čeprav se v italijanskem primeru prestop iz mesta florentinskega župana na mesto predsednika državne vlade ni najbolje obnesel.

 

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami. Politično življenje je v tem pogledu - recimo v primerjavi z akademsko sfero - relativno sproščeno. Mladi učitelji so večinoma asistenti in docenti, redni profesorji pa so običajno osebnosti, ki so se na takšen ali drugačen način dokazale in potrdile v svojem poklicu. Na univerzah, v znanosti, v zdravstvu, tudi v vojski in v diplomaciji ... običajno velja meritokracija, skratka, napredovanje glede na dosežke.

 

Slovenski Demos je nastal in začel kot opozicija (Demokratična opozicija Slovenije). Novim strankam in novim obrazom - razen če gre za zgodovinski prelom, kot je bil konec hladne vojne - običajno ne uspeva prevzem oblasti v prvem zamahu. Nove obraze in nasprotovanje uveljavljenemu političnemu establišmentu običajno razlagajo kot reakcijo volivcev, ki so izgubili zaupanje v politiko ali so se je popolnoma naveličali. Ta razlaga vsebuje nekaj soli, vendar je tudi tvegana. Vprašanje je, od kod izvira nezadovoljstvo nemških volivcev? Je pospeškov, kot je Alternativa za Nemčijo, kriva politika pretiranega priseljevanja, ki si jo je privoščila CDU? Ali pa je strankarski nered, ki spodbuja nenavadne koalicije (CDU-CSU-SPD), posledica iluzij v zvezi z nekdanjo socialistično Nemčijo? So nove stranke v Italiji (Pet zvezdic) posledica izčrpanosti klasične levice ali klasične desne sredine? Navsezadnje bodo kočljivi rezultati spodbudili združevanje bolj ali manj tradicionalnih strank proti nenavadnim in neučakanim novim obrazom. Ključna beseda novih gibanj in strank je alternativa, ne orodje za prevzem oblasti.

 

Strankarski nered, tj. pojavljanje in uveljavljanje, celo prvenstvo (v italijanskem primeru) novih strank in novih obrazov je rezultat slabosti tradicionalnih strank in tradicionalnih ideoloških usmeritev. Tradicionalna levica ima težave z izhlapevanjem svojega volilnega telesa in z ujetostjo v kolektivistične koncepte, med katere spadata sicer hvalevredni solidarnost in enakopravnost. Moderni časi, kot ugotavljajo sami (nemški) socialni demokrati, ne nagrajujejo bojevitosti za pravice kolektivov, kot je delavski razred, saj nove generacije volivcev bolj cenijo vrednote individualizma, osebne identitete in samouresničevanja. Tradicionalni konservativci imajo več sreče s spodbujanjem kolektivne zavesti, posebno, če gre za nacionalna in domoljubna čustva.

 

V državah z večinskim volilnim sistemom, Veliki Britaniji ali v ZDA, se zunaj etabliranih strank dogaja bolj malo. Volitve v teh in še mnogih drugih državah zahodne civilizacije služijo racionalni in splošno razumljivi politiki. Če volivcem ni všeč vladavina konservativcev, volijo liberalce oz. laburiste. Ali obratno. Slovenski pojavi od Virantove, Golobičeve in Jankovićeve do stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja ali Marjana Šarca vsi po vrsti dolgujejo svoj (sicer začasni) uspeh proporcionalnemu sistemu. Še bolj pomembno pa je, da z vedno novimi imeni igrajo vedno isto in znano igro: dopolnjujejo ali celo prikrivajo pravi obraz levice, ki - kot rečeno - trpi zaradi pešanja svoje aktualnosti. Volivci, ki ohranjajo vsaj malo politične vneme, to, da so bili "okrog prinešeni", odkrivajo z zamudo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
6
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.759
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.571
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.431
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.303
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.369
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 758
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.052
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.836