Komentar

Pravi obraz novih obrazov: Opazke o voditeljih in strankah

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let.

20.03.2018 22:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   Italija   Rusija   Nemčija   Macron   Slovenija   Churchill   De Gaulle   Adenauer   Kidrič   Lenin   Marjan Šarec   Demos   alternativa

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami.

Lansko leto je bilo blagoslovljeno z mnogimi pomembnimi, celo usodnimi volilnimi dogodki, in vse kaže, da letos ne bo drugače. Lani so volili v Franciji, v Nemčiji in v Sloveniji, letos so nas bolj kot ruske osupnile italijanske volitve, seveda pa napeto pričakujemo predvsem slovenske državnozborske volitve, na katerih naj bi se razrešila uganka lanskih predsedniških volitev - imenovana Marjan Šarec. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje: kakšne so bile v zgodovini, po svetu in pri nas značilnosti vodilnih politikov in kdo lahko postane voditelj uspešne države?

 

Poznamo več vrst političnih sprememb. Revolucionarne spremembe, kot so bile francoska, oktobrska, jugoslovanska ali študentovska revolucija so bile v rokah neučakanih, večinoma mladih ljudi. Na začetku revolucije je imel Robespierre 30, Napoleon 20 let; Lenin sicer 47, Trocki 38, Stalin 39 let; Boris Kidrič 29, Edvard Kardelj 31; Joschka Fischer 20, Daniel Cohn-Bendit 23 let. Mimogrede: Benito Mussolini je imel na začetku vzpona na oblast 45, Adolf Hitler 44 let.

 

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let. Tudi Charles de Gaulle, ki je nastopil vrhovno službo, ko je bil star 69 let, je bil pisatelj. Konrad Adenauer je prevzel krmilo Nemčije, ko je bil star 73 let, kitajski voditelj Deng Šjaoping 72, kalifornijski guverner Ronald Reagan je postal predsednik ZDA, ko je bil star 70 let; podobno kot eden njegovih naslednikov Donald Trump, ki je bil rojen leta 1946, njegova tekmica Clintonova pa je le leto dni mlajša. Indijska voditelja Kovind in Modi sta bila rojena leta 1945 oz. 1950; njuni kolegi, japonski premier Abe, kitajski Ši Džinping in ruski Putin so bili rojeni med letoma 1952 in 1954. Če zanemarimo italijanske rekorderje, kot sta Giorgio Napolitano (roj. 1925) in Silvio Berlusconi (roj. 1936), lahko rečemo, da so najvažnejši voditelji praviloma stari od 60 do 70 let. Celo Angela Merkel jih ima 63. Za ljubitelje komunističnih voditeljev naj dodam, da je bil Tito na koncu svojega poveljevanja star 88 let. Predsednik slovenskega Demosa Jože Pučnik je imel leta 1991 59, predsednik parlamenta France Bučar pa 68 let.

 

Tem podatkom je mogoče ugovarjati s primeroma liderja italijanske levice (Renzi) in francoskega predsednika (Macron), ki sta bila rojena v sedemdesetih letih, čeprav se prvi ni izkazal kot najvažnejši voditelj. Macron je potem ko je diplomiral na znameniti Ecole normale d’administration, leta 2014 postal gospodarski minister, leta 2016 je izstopil is socialistične vlade in kot protiutež obrabljenim socialistom in protievropski Le Penovi ustanovil zmagovito stranko En marche. Macronovi nasprotniki niso bili nedolžni in njegova zmaga ni bila lahka. V bistvu noben od njiju ni bil nov obraz, čeprav se v italijanskem primeru prestop iz mesta florentinskega župana na mesto predsednika državne vlade ni najbolje obnesel.

 

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami. Politično življenje je v tem pogledu - recimo v primerjavi z akademsko sfero - relativno sproščeno. Mladi učitelji so večinoma asistenti in docenti, redni profesorji pa so običajno osebnosti, ki so se na takšen ali drugačen način dokazale in potrdile v svojem poklicu. Na univerzah, v znanosti, v zdravstvu, tudi v vojski in v diplomaciji ... običajno velja meritokracija, skratka, napredovanje glede na dosežke.

 

Slovenski Demos je nastal in začel kot opozicija (Demokratična opozicija Slovenije). Novim strankam in novim obrazom - razen če gre za zgodovinski prelom, kot je bil konec hladne vojne - običajno ne uspeva prevzem oblasti v prvem zamahu. Nove obraze in nasprotovanje uveljavljenemu političnemu establišmentu običajno razlagajo kot reakcijo volivcev, ki so izgubili zaupanje v politiko ali so se je popolnoma naveličali. Ta razlaga vsebuje nekaj soli, vendar je tudi tvegana. Vprašanje je, od kod izvira nezadovoljstvo nemških volivcev? Je pospeškov, kot je Alternativa za Nemčijo, kriva politika pretiranega priseljevanja, ki si jo je privoščila CDU? Ali pa je strankarski nered, ki spodbuja nenavadne koalicije (CDU-CSU-SPD), posledica iluzij v zvezi z nekdanjo socialistično Nemčijo? So nove stranke v Italiji (Pet zvezdic) posledica izčrpanosti klasične levice ali klasične desne sredine? Navsezadnje bodo kočljivi rezultati spodbudili združevanje bolj ali manj tradicionalnih strank proti nenavadnim in neučakanim novim obrazom. Ključna beseda novih gibanj in strank je alternativa, ne orodje za prevzem oblasti.

 

Strankarski nered, tj. pojavljanje in uveljavljanje, celo prvenstvo (v italijanskem primeru) novih strank in novih obrazov je rezultat slabosti tradicionalnih strank in tradicionalnih ideoloških usmeritev. Tradicionalna levica ima težave z izhlapevanjem svojega volilnega telesa in z ujetostjo v kolektivistične koncepte, med katere spadata sicer hvalevredni solidarnost in enakopravnost. Moderni časi, kot ugotavljajo sami (nemški) socialni demokrati, ne nagrajujejo bojevitosti za pravice kolektivov, kot je delavski razred, saj nove generacije volivcev bolj cenijo vrednote individualizma, osebne identitete in samouresničevanja. Tradicionalni konservativci imajo več sreče s spodbujanjem kolektivne zavesti, posebno, če gre za nacionalna in domoljubna čustva.

 

V državah z večinskim volilnim sistemom, Veliki Britaniji ali v ZDA, se zunaj etabliranih strank dogaja bolj malo. Volitve v teh in še mnogih drugih državah zahodne civilizacije služijo racionalni in splošno razumljivi politiki. Če volivcem ni všeč vladavina konservativcev, volijo liberalce oz. laburiste. Ali obratno. Slovenski pojavi od Virantove, Golobičeve in Jankovićeve do stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja ali Marjana Šarca vsi po vrsti dolgujejo svoj (sicer začasni) uspeh proporcionalnemu sistemu. Še bolj pomembno pa je, da z vedno novimi imeni igrajo vedno isto in znano igro: dopolnjujejo ali celo prikrivajo pravi obraz levice, ki - kot rečeno - trpi zaradi pešanja svoje aktualnosti. Volivci, ki ohranjajo vsaj malo politične vneme, to, da so bili "okrog prinešeni", odkrivajo z zamudo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728