Komentar

Pravi obraz novih obrazov: Opazke o voditeljih in strankah

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let.

20.03.2018 22:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   Italija   Rusija   Nemčija   Macron   Slovenija   Churchill   De Gaulle   Adenauer   Kidrič   Lenin   Marjan Šarec   Demos   alternativa

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami.

Lansko leto je bilo blagoslovljeno z mnogimi pomembnimi, celo usodnimi volilnimi dogodki, in vse kaže, da letos ne bo drugače. Lani so volili v Franciji, v Nemčiji in v Sloveniji, letos so nas bolj kot ruske osupnile italijanske volitve, seveda pa napeto pričakujemo predvsem slovenske državnozborske volitve, na katerih naj bi se razrešila uganka lanskih predsedniških volitev - imenovana Marjan Šarec. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje: kakšne so bile v zgodovini, po svetu in pri nas značilnosti vodilnih politikov in kdo lahko postane voditelj uspešne države?

 

Poznamo več vrst političnih sprememb. Revolucionarne spremembe, kot so bile francoska, oktobrska, jugoslovanska ali študentovska revolucija so bile v rokah neučakanih, večinoma mladih ljudi. Na začetku revolucije je imel Robespierre 30, Napoleon 20 let; Lenin sicer 47, Trocki 38, Stalin 39 let; Boris Kidrič 29, Edvard Kardelj 31; Joschka Fischer 20, Daniel Cohn-Bendit 23 let. Mimogrede: Benito Mussolini je imel na začetku vzpona na oblast 45, Adolf Hitler 44 let.

 

Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, celo v skrajnih okoliščinah preskušene, preudarne, odlično izobražene, z eno besedo najboljše ljudi. Winston Churchill je bil vrhunski državnik in vojskovodja, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Drugič je postal predsednik vlade, ko je bil star 77 let. Tudi Charles de Gaulle, ki je nastopil vrhovno službo, ko je bil star 69 let, je bil pisatelj. Konrad Adenauer je prevzel krmilo Nemčije, ko je bil star 73 let, kitajski voditelj Deng Šjaoping 72, kalifornijski guverner Ronald Reagan je postal predsednik ZDA, ko je bil star 70 let; podobno kot eden njegovih naslednikov Donald Trump, ki je bil rojen leta 1946, njegova tekmica Clintonova pa je le leto dni mlajša. Indijska voditelja Kovind in Modi sta bila rojena leta 1945 oz. 1950; njuni kolegi, japonski premier Abe, kitajski Ši Džinping in ruski Putin so bili rojeni med letoma 1952 in 1954. Če zanemarimo italijanske rekorderje, kot sta Giorgio Napolitano (roj. 1925) in Silvio Berlusconi (roj. 1936), lahko rečemo, da so najvažnejši voditelji praviloma stari od 60 do 70 let. Celo Angela Merkel jih ima 63. Za ljubitelje komunističnih voditeljev naj dodam, da je bil Tito na koncu svojega poveljevanja star 88 let. Predsednik slovenskega Demosa Jože Pučnik je imel leta 1991 59, predsednik parlamenta France Bučar pa 68 let.

 

Tem podatkom je mogoče ugovarjati s primeroma liderja italijanske levice (Renzi) in francoskega predsednika (Macron), ki sta bila rojena v sedemdesetih letih, čeprav se prvi ni izkazal kot najvažnejši voditelj. Macron je potem ko je diplomiral na znameniti Ecole normale d’administration, leta 2014 postal gospodarski minister, leta 2016 je izstopil is socialistične vlade in kot protiutež obrabljenim socialistom in protievropski Le Penovi ustanovil zmagovito stranko En marche. Macronovi nasprotniki niso bili nedolžni in njegova zmaga ni bila lahka. V bistvu noben od njiju ni bil nov obraz, čeprav se v italijanskem primeru prestop iz mesta florentinskega župana na mesto predsednika državne vlade ni najbolje obnesel.

 

Za igralce glavnih vlog v uspešnih državah seveda ni najbolj pomembna starost, ampak pamet, ki običajno pride z življenjskimi izkušnjami. Politično življenje je v tem pogledu - recimo v primerjavi z akademsko sfero - relativno sproščeno. Mladi učitelji so večinoma asistenti in docenti, redni profesorji pa so običajno osebnosti, ki so se na takšen ali drugačen način dokazale in potrdile v svojem poklicu. Na univerzah, v znanosti, v zdravstvu, tudi v vojski in v diplomaciji ... običajno velja meritokracija, skratka, napredovanje glede na dosežke.

 

Slovenski Demos je nastal in začel kot opozicija (Demokratična opozicija Slovenije). Novim strankam in novim obrazom - razen če gre za zgodovinski prelom, kot je bil konec hladne vojne - običajno ne uspeva prevzem oblasti v prvem zamahu. Nove obraze in nasprotovanje uveljavljenemu političnemu establišmentu običajno razlagajo kot reakcijo volivcev, ki so izgubili zaupanje v politiko ali so se je popolnoma naveličali. Ta razlaga vsebuje nekaj soli, vendar je tudi tvegana. Vprašanje je, od kod izvira nezadovoljstvo nemških volivcev? Je pospeškov, kot je Alternativa za Nemčijo, kriva politika pretiranega priseljevanja, ki si jo je privoščila CDU? Ali pa je strankarski nered, ki spodbuja nenavadne koalicije (CDU-CSU-SPD), posledica iluzij v zvezi z nekdanjo socialistično Nemčijo? So nove stranke v Italiji (Pet zvezdic) posledica izčrpanosti klasične levice ali klasične desne sredine? Navsezadnje bodo kočljivi rezultati spodbudili združevanje bolj ali manj tradicionalnih strank proti nenavadnim in neučakanim novim obrazom. Ključna beseda novih gibanj in strank je alternativa, ne orodje za prevzem oblasti.

 

Strankarski nered, tj. pojavljanje in uveljavljanje, celo prvenstvo (v italijanskem primeru) novih strank in novih obrazov je rezultat slabosti tradicionalnih strank in tradicionalnih ideoloških usmeritev. Tradicionalna levica ima težave z izhlapevanjem svojega volilnega telesa in z ujetostjo v kolektivistične koncepte, med katere spadata sicer hvalevredni solidarnost in enakopravnost. Moderni časi, kot ugotavljajo sami (nemški) socialni demokrati, ne nagrajujejo bojevitosti za pravice kolektivov, kot je delavski razred, saj nove generacije volivcev bolj cenijo vrednote individualizma, osebne identitete in samouresničevanja. Tradicionalni konservativci imajo več sreče s spodbujanjem kolektivne zavesti, posebno, če gre za nacionalna in domoljubna čustva.

 

V državah z večinskim volilnim sistemom, Veliki Britaniji ali v ZDA, se zunaj etabliranih strank dogaja bolj malo. Volitve v teh in še mnogih drugih državah zahodne civilizacije služijo racionalni in splošno razumljivi politiki. Če volivcem ni všeč vladavina konservativcev, volijo liberalce oz. laburiste. Ali obratno. Slovenski pojavi od Virantove, Golobičeve in Jankovićeve do stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja ali Marjana Šarca vsi po vrsti dolgujejo svoj (sicer začasni) uspeh proporcionalnemu sistemu. Še bolj pomembno pa je, da z vedno novimi imeni igrajo vedno isto in znano igro: dopolnjujejo ali celo prikrivajo pravi obraz levice, ki - kot rečeno - trpi zaradi pešanja svoje aktualnosti. Volivci, ki ohranjajo vsaj malo politične vneme, to, da so bili "okrog prinešeni", odkrivajo z zamudo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
1
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.868
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.171
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.882
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.476
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.298
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.015
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938