Razkrivamo

"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)

Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve anonimnih groženj. Da se to dogaja takorekoč tik pred njegovim odstopom - predvidoma čez dva meseca Jazbec kot prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije predčasno zapušča svoj položaj - in odhodom na novo delovno mesto v Bruselj, je lahko presenečenje le na prvi pogled.

22.03.2018 23:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boštjan Jazbec   Banka Slovenije   podrejene obveznice   delnice   Evropska komisija   Bruselj

Foto: Mediaspeed

Zdi se, da imamo pri "obračunu" z Jazbecem, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega krivca za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti.

Boštjana Jazbeca je Evropska komisija nedavno imenovala za člana in direktorja v Enotnem odboru za reševanje (Single Resolution Board, SRB). Gre za novi organ evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic Evropske unije (vir). Očitno pa je guvernerjev skorajšnji odhod v Bruselj sprožil serijo na prvi pogled nepovezanih dogodkov v Ljubljani, med katere sodijo imenovanje njegovega naslednika, telefonske grožnje, javna pisma in predvsem špekulacije o tem, kaj vse naj bi Banka Slovenije pometla pod preprogo, ko je šlo za sanacijo bank pred petimi leti. Če se kdo ne spomni več: to je bilo v času vlade Alenke Bratušek, ki je v osnovnošolski angleščini na CNN-u razlagala, da "vi dont nid mani, vi džast nid tajm". Prav Boštjan Jazbec pa je imel ob finančnem ministru Urošu Čuferju najpomembnejšo vlogo v projektu krpanja bančne luknje. Slovenija je leta 2013 pod hudimi pritiski evropskih in mednarodnih finančnih institucij začela s pet milijard evrov težkim projektom sanacije bank. Premierka, njen finančni minister in Jazbec kot guverner Banke Slovenije so dobili vzdevek "slovenska trojka", o njihovi vlogi in (dobrih) namenih pa se mnenja krešejo še danes.

 

Nobena skrivnost namreč ni, da je bila sanacija bank prvovrstno politično, celo ideološko vprašanje. Zagovorniki t.i. nacionalnega interesa in ohranitve državnega lastništva v bančnem sektorju jim bodo do smrti očitali, da so nas "prepoceni prodali" in da je šlo v bistvu za umetno ustvarjeno finančno krizo, s katero so mednarodne finančne institucije poskušale tako zamajati slovenski javnofinančni sistem, da bi država pokleknila in podobno kot Grčija pristala v rokah komisarske uprave iz Bruslja (Evropska komisija) oziroma Frankfurta (Evropska centralna banka). Po tej logiki so bili Bratuškova, Čufer in Jazbec neoliberalci, pri čemer jo je še najslabše odnesel prav slednji, kajti Bratuškova je po polomu s komisarsko kandidaturo pristala v državnem zboru kot poslanka, Uroš Čufer je izginil iz radarja medijev, medtem ko je Boštjan Jazbec ostal na guvernerskem stolčku in še naprej razburjal del slovenske politike. Stranka Levica, denimo, ga označuje za "trojanskega konja neoliberalnih institucij", nekateri mediji pa so mu vse od odmevne hišne preiskave dalje očitali, da je eden ključnih krivcev za domnevno previsoko izračunano bančno luknjo. No, in ravno tu se za Jazbeca pričenjajo drugi, manj ideološki in precej bolj konkretni problemi. Kajti zaradi sanacije bančne luknje je vlada z zakonskimi in podzakonskimi akti "razlastila" 2000 lastnikov podrejenih obveznic in nekaj manj kot 100.000 delničarjev slovenskih bank kot tudi vse sedanje in bodoče upokojence, ki so varčevali v pokojninskih skladih. O tem, da je šlo za nezakonit ukrep, bo imeli zadnjo besedo sodišče, a sodeč po odločbi ustavnega sodišča se utegne zgoditi, da bo ta "razlastitev" prepoznana kot nedovoljena in neupravičena, podrejenci, delničarji in drugi varčevalci pa upravičeni do odškodnine.

 

Mnogi med njimi so dejansko izgubili svoje prihranke, dediščine in precej premoženja, saj je bil razpon lastnikov podrejenih obveznic in delnic od nekaj sto evrov pa vse do dobrega milijona evrov. Med temi ljudmi so po prepričanju naših virov tudi takšni, ki so pred pričami že izrekali neposredne grožnje guvernerju Banke Slovenije, ki ga krivijo za svojo nesrečo. Ali so grozilna sporočila, ki jih je ta teden po mobilnem telefonu prejemal Boštjan Jazbec - enega danes tudi objavljamo -, posledica tekšne človeške stiske, si lahko odgovori vsak sam.

 

 

Iz grozilnega sms-ja lahko razberemo mobilno številko neznanega storilca.

 

 

O tem, kako resne so lahko takšne grožnje, presoja policija, ki je za guvernerja Jazbeca in njegovo družino odredila določene varnostne ukrepe. Morda gre za prazne grožnje in zastraševanje, kar sicer po nekem čudnem naključju sovpada z Jazbečevim skorajšnjim odhodom na novo delovno mesto v Bruselj ter izvolitvijo njegovega naslednika. Državni zbora mora namreč izpraznjen guvernerski stolček nadomestiti, kar pa je po odstopu Mira Cerarja in predčasno razpustitvijo parlamenta nenadoma postalo vprašljivo. Bo novega guvernerja (iz)volil sedanji sklic državnega zbora, ali pa se bo to zgodilo šele v nadslednjem mandatu? V tem primeru ni verjetno, da bi Banka Slovenija novega šefa dobila pred jesenjo.

 

Toda vseh ozadij, povezanih z rušado na Banki Slovenije, s tem sploh še ni konec. Med dobro obveščenimi je obveljalo prepričanje, da je pravi vzrok za Jazbečeve trenutne "težave" tudi vrsta konfliktov in sporov iz preteklosti, ki so v tem tednu vstali iz pozabe. Najprej je tu predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa še njegov (novi) svetovalec France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, s katerim Jazbec ni v najboljših odnosih. Prav Arhar je namreč februarja poslal pismo, za katerega nihče ne dvomi, da ni nastal brez soglasja predsednika, in sicer so ga prejeli Mali delničarji Slovenije kot neke vrste bančni "izbrisani". Tisto, kar v Arharjevem pismo vzbudi pozornost, je njegova naklonjenost ideji o nekakšni poravnavi, s čemer bi bili vsaj delno poplačani, kajti sodni postopki bodo bržkone trajali več let.

 

 

Ali je predsednikov svetovalec Arhar izkoristil priliko, da jo podkuri Jazbecu?

 

 

Na Arharjevo pismo, ki je doživelo precejšnjo medijsko odmevnost, se je nemudoma odzval Jazbec, saj ga je očitno razumel kot neposredni napada nase oziroma na Banko Slovenije. Če beremo njegov odgovor (vir), ki ga je kot javno pismo naslovil na Arharjevega šefa, torej predsednika republike Pahorja, potem ne moremo spregledati nenavadne ostrine in komajda prikrite jeze. Jazbec namreč Pahorju med vrsticami očita, da je za bančno luknjo kriv pravzaprav on, saj je v letih 2008-2011 vodil vlado in za pravočasno pomoč bankami ni storil ničesar. V tej luči se zdita obe pismi, tj. Arharjevo in Jazbečevo precej bolj osebni, kot smo to sicer vajeni.

 

Zdi se, da imamo pri "atentatu" na Boštjana Jazbeca, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega kriva za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti. Nekateri mediji, sploh tisti, ki so naklonjeni ideji nacionalnega interesa, so Jazbecu že doslej očitali odgovornost za domnevno predrago sanacijo bančne luknje, so mu še nedavno obesili tudi očitek, da naj bi guverner "proti slovenski vladi in državnemu zboru hujskal mednarodne institucije". V tem kontekstu se pojavlja tudi zgodba o noveliranem Zakonu o Banki Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel lansko jesen, pri čemer se je proti njemu odstro odzvala Banka Slovenije, češ da bo z novim zakonom Računsko sodišče lahko pregledovalo tudi po njenih arhivih in poskušalo ugotoviti, ali so bili ukrepi, ki jih je Slovenija izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013, pravilni oziroma ali smo za reševanje bančne luknje porabili preveč denarja.

 

 

Ljubezni ni: predsednik Pahor in guverner Jazbec.

 

 

Skratka, če poskušamo logično povzeti dogajanje, ki je v teh dneh doseglo vrhunec s telefonskimi grožnjami, potem imamo dilemo, ali so ovadbe in tožbe zoper Banko Slovenije zaradi izbrisa delnic in obveznic upravičene, ali pa gre bolj kot ne le za zakulisni spopad za Jazbečevega naslednika. 

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,203
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,774
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,875
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,851
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,763
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,617
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,358
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 877