Razkrivamo

"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)

Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve anonimnih groženj. Da se to dogaja takorekoč tik pred njegovim odstopom - predvidoma čez dva meseca Jazbec kot prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije predčasno zapušča svoj položaj - in odhodom na novo delovno mesto v Bruselj, je lahko presenečenje le na prvi pogled.

22.03.2018 23:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boštjan Jazbec   Banka Slovenije   podrejene obveznice   delnice   Evropska komisija   Bruselj

Foto: Mediaspeed

Zdi se, da imamo pri "obračunu" z Jazbecem, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega krivca za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti.

Boštjana Jazbeca je Evropska komisija nedavno imenovala za člana in direktorja v Enotnem odboru za reševanje (Single Resolution Board, SRB). Gre za novi organ evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic Evropske unije (vir). Očitno pa je guvernerjev skorajšnji odhod v Bruselj sprožil serijo na prvi pogled nepovezanih dogodkov v Ljubljani, med katere sodijo imenovanje njegovega naslednika, telefonske grožnje, javna pisma in predvsem špekulacije o tem, kaj vse naj bi Banka Slovenije pometla pod preprogo, ko je šlo za sanacijo bank pred petimi leti. Če se kdo ne spomni več: to je bilo v času vlade Alenke Bratušek, ki je v osnovnošolski angleščini na CNN-u razlagala, da "vi dont nid mani, vi džast nid tajm". Prav Boštjan Jazbec pa je imel ob finančnem ministru Urošu Čuferju najpomembnejšo vlogo v projektu krpanja bančne luknje. Slovenija je leta 2013 pod hudimi pritiski evropskih in mednarodnih finančnih institucij začela s pet milijard evrov težkim projektom sanacije bank. Premierka, njen finančni minister in Jazbec kot guverner Banke Slovenije so dobili vzdevek "slovenska trojka", o njihovi vlogi in (dobrih) namenih pa se mnenja krešejo še danes.

 

Nobena skrivnost namreč ni, da je bila sanacija bank prvovrstno politično, celo ideološko vprašanje. Zagovorniki t.i. nacionalnega interesa in ohranitve državnega lastništva v bančnem sektorju jim bodo do smrti očitali, da so nas "prepoceni prodali" in da je šlo v bistvu za umetno ustvarjeno finančno krizo, s katero so mednarodne finančne institucije poskušale tako zamajati slovenski javnofinančni sistem, da bi država pokleknila in podobno kot Grčija pristala v rokah komisarske uprave iz Bruslja (Evropska komisija) oziroma Frankfurta (Evropska centralna banka). Po tej logiki so bili Bratuškova, Čufer in Jazbec neoliberalci, pri čemer jo je še najslabše odnesel prav slednji, kajti Bratuškova je po polomu s komisarsko kandidaturo pristala v državnem zboru kot poslanka, Uroš Čufer je izginil iz radarja medijev, medtem ko je Boštjan Jazbec ostal na guvernerskem stolčku in še naprej razburjal del slovenske politike. Stranka Levica, denimo, ga označuje za "trojanskega konja neoliberalnih institucij", nekateri mediji pa so mu vse od odmevne hišne preiskave dalje očitali, da je eden ključnih krivcev za domnevno previsoko izračunano bančno luknjo. No, in ravno tu se za Jazbeca pričenjajo drugi, manj ideološki in precej bolj konkretni problemi. Kajti zaradi sanacije bančne luknje je vlada z zakonskimi in podzakonskimi akti "razlastila" 2000 lastnikov podrejenih obveznic in nekaj manj kot 100.000 delničarjev slovenskih bank kot tudi vse sedanje in bodoče upokojence, ki so varčevali v pokojninskih skladih. O tem, da je šlo za nezakonit ukrep, bo imeli zadnjo besedo sodišče, a sodeč po odločbi ustavnega sodišča se utegne zgoditi, da bo ta "razlastitev" prepoznana kot nedovoljena in neupravičena, podrejenci, delničarji in drugi varčevalci pa upravičeni do odškodnine.

 

Mnogi med njimi so dejansko izgubili svoje prihranke, dediščine in precej premoženja, saj je bil razpon lastnikov podrejenih obveznic in delnic od nekaj sto evrov pa vse do dobrega milijona evrov. Med temi ljudmi so po prepričanju naših virov tudi takšni, ki so pred pričami že izrekali neposredne grožnje guvernerju Banke Slovenije, ki ga krivijo za svojo nesrečo. Ali so grozilna sporočila, ki jih je ta teden po mobilnem telefonu prejemal Boštjan Jazbec - enega danes tudi objavljamo -, posledica tekšne človeške stiske, si lahko odgovori vsak sam.

 

 

Iz grozilnega sms-ja lahko razberemo mobilno številko neznanega storilca.

 

 

O tem, kako resne so lahko takšne grožnje, presoja policija, ki je za guvernerja Jazbeca in njegovo družino odredila določene varnostne ukrepe. Morda gre za prazne grožnje in zastraševanje, kar sicer po nekem čudnem naključju sovpada z Jazbečevim skorajšnjim odhodom na novo delovno mesto v Bruselj ter izvolitvijo njegovega naslednika. Državni zbora mora namreč izpraznjen guvernerski stolček nadomestiti, kar pa je po odstopu Mira Cerarja in predčasno razpustitvijo parlamenta nenadoma postalo vprašljivo. Bo novega guvernerja (iz)volil sedanji sklic državnega zbora, ali pa se bo to zgodilo šele v nadslednjem mandatu? V tem primeru ni verjetno, da bi Banka Slovenija novega šefa dobila pred jesenjo.

 

Toda vseh ozadij, povezanih z rušado na Banki Slovenije, s tem sploh še ni konec. Med dobro obveščenimi je obveljalo prepričanje, da je pravi vzrok za Jazbečeve trenutne "težave" tudi vrsta konfliktov in sporov iz preteklosti, ki so v tem tednu vstali iz pozabe. Najprej je tu predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa še njegov (novi) svetovalec France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, s katerim Jazbec ni v najboljših odnosih. Prav Arhar je namreč februarja poslal pismo, za katerega nihče ne dvomi, da ni nastal brez soglasja predsednika, in sicer so ga prejeli Mali delničarji Slovenije kot neke vrste bančni "izbrisani". Tisto, kar v Arharjevem pismo vzbudi pozornost, je njegova naklonjenost ideji o nekakšni poravnavi, s čemer bi bili vsaj delno poplačani, kajti sodni postopki bodo bržkone trajali več let.

 

 

Ali je predsednikov svetovalec Arhar izkoristil priliko, da jo podkuri Jazbecu?

 

 

Na Arharjevo pismo, ki je doživelo precejšnjo medijsko odmevnost, se je nemudoma odzval Jazbec, saj ga je očitno razumel kot neposredni napada nase oziroma na Banko Slovenije. Če beremo njegov odgovor (vir), ki ga je kot javno pismo naslovil na Arharjevega šefa, torej predsednika republike Pahorja, potem ne moremo spregledati nenavadne ostrine in komajda prikrite jeze. Jazbec namreč Pahorju med vrsticami očita, da je za bančno luknjo kriv pravzaprav on, saj je v letih 2008-2011 vodil vlado in za pravočasno pomoč bankami ni storil ničesar. V tej luči se zdita obe pismi, tj. Arharjevo in Jazbečevo precej bolj osebni, kot smo to sicer vajeni.

 

Zdi se, da imamo pri "atentatu" na Boštjana Jazbeca, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega kriva za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti. Nekateri mediji, sploh tisti, ki so naklonjeni ideji nacionalnega interesa, so Jazbecu že doslej očitali odgovornost za domnevno predrago sanacijo bančne luknje, so mu še nedavno obesili tudi očitek, da naj bi guverner "proti slovenski vladi in državnemu zboru hujskal mednarodne institucije". V tem kontekstu se pojavlja tudi zgodba o noveliranem Zakonu o Banki Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel lansko jesen, pri čemer se je proti njemu odstro odzvala Banka Slovenije, češ da bo z novim zakonom Računsko sodišče lahko pregledovalo tudi po njenih arhivih in poskušalo ugotoviti, ali so bili ukrepi, ki jih je Slovenija izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013, pravilni oziroma ali smo za reševanje bančne luknje porabili preveč denarja.

 

 

Ljubezni ni: predsednik Pahor in guverner Jazbec.

 

 

Skratka, če poskušamo logično povzeti dogajanje, ki je v teh dneh doseglo vrhunec s telefonskimi grožnjami, potem imamo dilemo, ali so ovadbe in tožbe zoper Banko Slovenije zaradi izbrisa delnic in obveznic upravičene, ali pa gre bolj kot ne le za zakulisni spopad za Jazbečevega naslednika. 

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.341
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.906
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 706
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920