Razkrivamo

"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)

Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve anonimnih groženj. Da se to dogaja takorekoč tik pred njegovim odstopom - predvidoma čez dva meseca Jazbec kot prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije predčasno zapušča svoj položaj - in odhodom na novo delovno mesto v Bruselj, je lahko presenečenje le na prvi pogled.

22.03.2018 23:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boštjan Jazbec   Banka Slovenije   podrejene obveznice   delnice   Evropska komisija   Bruselj

Foto: Mediaspeed

Zdi se, da imamo pri "obračunu" z Jazbecem, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega krivca za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti.

Boštjana Jazbeca je Evropska komisija nedavno imenovala za člana in direktorja v Enotnem odboru za reševanje (Single Resolution Board, SRB). Gre za novi organ evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic Evropske unije (vir). Očitno pa je guvernerjev skorajšnji odhod v Bruselj sprožil serijo na prvi pogled nepovezanih dogodkov v Ljubljani, med katere sodijo imenovanje njegovega naslednika, telefonske grožnje, javna pisma in predvsem špekulacije o tem, kaj vse naj bi Banka Slovenije pometla pod preprogo, ko je šlo za sanacijo bank pred petimi leti. Če se kdo ne spomni več: to je bilo v času vlade Alenke Bratušek, ki je v osnovnošolski angleščini na CNN-u razlagala, da "vi dont nid mani, vi džast nid tajm". Prav Boštjan Jazbec pa je imel ob finančnem ministru Urošu Čuferju najpomembnejšo vlogo v projektu krpanja bančne luknje. Slovenija je leta 2013 pod hudimi pritiski evropskih in mednarodnih finančnih institucij začela s pet milijard evrov težkim projektom sanacije bank. Premierka, njen finančni minister in Jazbec kot guverner Banke Slovenije so dobili vzdevek "slovenska trojka", o njihovi vlogi in (dobrih) namenih pa se mnenja krešejo še danes.

 

Nobena skrivnost namreč ni, da je bila sanacija bank prvovrstno politično, celo ideološko vprašanje. Zagovorniki t.i. nacionalnega interesa in ohranitve državnega lastništva v bančnem sektorju jim bodo do smrti očitali, da so nas "prepoceni prodali" in da je šlo v bistvu za umetno ustvarjeno finančno krizo, s katero so mednarodne finančne institucije poskušale tako zamajati slovenski javnofinančni sistem, da bi država pokleknila in podobno kot Grčija pristala v rokah komisarske uprave iz Bruslja (Evropska komisija) oziroma Frankfurta (Evropska centralna banka). Po tej logiki so bili Bratuškova, Čufer in Jazbec neoliberalci, pri čemer jo je še najslabše odnesel prav slednji, kajti Bratuškova je po polomu s komisarsko kandidaturo pristala v državnem zboru kot poslanka, Uroš Čufer je izginil iz radarja medijev, medtem ko je Boštjan Jazbec ostal na guvernerskem stolčku in še naprej razburjal del slovenske politike. Stranka Levica, denimo, ga označuje za "trojanskega konja neoliberalnih institucij", nekateri mediji pa so mu vse od odmevne hišne preiskave dalje očitali, da je eden ključnih krivcev za domnevno previsoko izračunano bančno luknjo. No, in ravno tu se za Jazbeca pričenjajo drugi, manj ideološki in precej bolj konkretni problemi. Kajti zaradi sanacije bančne luknje je vlada z zakonskimi in podzakonskimi akti "razlastila" 2000 lastnikov podrejenih obveznic in nekaj manj kot 100.000 delničarjev slovenskih bank kot tudi vse sedanje in bodoče upokojence, ki so varčevali v pokojninskih skladih. O tem, da je šlo za nezakonit ukrep, bo imeli zadnjo besedo sodišče, a sodeč po odločbi ustavnega sodišča se utegne zgoditi, da bo ta "razlastitev" prepoznana kot nedovoljena in neupravičena, podrejenci, delničarji in drugi varčevalci pa upravičeni do odškodnine.

 

Mnogi med njimi so dejansko izgubili svoje prihranke, dediščine in precej premoženja, saj je bil razpon lastnikov podrejenih obveznic in delnic od nekaj sto evrov pa vse do dobrega milijona evrov. Med temi ljudmi so po prepričanju naših virov tudi takšni, ki so pred pričami že izrekali neposredne grožnje guvernerju Banke Slovenije, ki ga krivijo za svojo nesrečo. Ali so grozilna sporočila, ki jih je ta teden po mobilnem telefonu prejemal Boštjan Jazbec - enega danes tudi objavljamo -, posledica tekšne človeške stiske, si lahko odgovori vsak sam.

 

 

Iz grozilnega sms-ja lahko razberemo mobilno številko neznanega storilca.

 

 

O tem, kako resne so lahko takšne grožnje, presoja policija, ki je za guvernerja Jazbeca in njegovo družino odredila določene varnostne ukrepe. Morda gre za prazne grožnje in zastraševanje, kar sicer po nekem čudnem naključju sovpada z Jazbečevim skorajšnjim odhodom na novo delovno mesto v Bruselj ter izvolitvijo njegovega naslednika. Državni zbora mora namreč izpraznjen guvernerski stolček nadomestiti, kar pa je po odstopu Mira Cerarja in predčasno razpustitvijo parlamenta nenadoma postalo vprašljivo. Bo novega guvernerja (iz)volil sedanji sklic državnega zbora, ali pa se bo to zgodilo šele v nadslednjem mandatu? V tem primeru ni verjetno, da bi Banka Slovenija novega šefa dobila pred jesenjo.

 

Toda vseh ozadij, povezanih z rušado na Banki Slovenije, s tem sploh še ni konec. Med dobro obveščenimi je obveljalo prepričanje, da je pravi vzrok za Jazbečeve trenutne "težave" tudi vrsta konfliktov in sporov iz preteklosti, ki so v tem tednu vstali iz pozabe. Najprej je tu predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa še njegov (novi) svetovalec France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, s katerim Jazbec ni v najboljših odnosih. Prav Arhar je namreč februarja poslal pismo, za katerega nihče ne dvomi, da ni nastal brez soglasja predsednika, in sicer so ga prejeli Mali delničarji Slovenije kot neke vrste bančni "izbrisani". Tisto, kar v Arharjevem pismo vzbudi pozornost, je njegova naklonjenost ideji o nekakšni poravnavi, s čemer bi bili vsaj delno poplačani, kajti sodni postopki bodo bržkone trajali več let.

 

 

Ali je predsednikov svetovalec Arhar izkoristil priliko, da jo podkuri Jazbecu?

 

 

Na Arharjevo pismo, ki je doživelo precejšnjo medijsko odmevnost, se je nemudoma odzval Jazbec, saj ga je očitno razumel kot neposredni napada nase oziroma na Banko Slovenije. Če beremo njegov odgovor (vir), ki ga je kot javno pismo naslovil na Arharjevega šefa, torej predsednika republike Pahorja, potem ne moremo spregledati nenavadne ostrine in komajda prikrite jeze. Jazbec namreč Pahorju med vrsticami očita, da je za bančno luknjo kriv pravzaprav on, saj je v letih 2008-2011 vodil vlado in za pravočasno pomoč bankami ni storil ničesar. V tej luči se zdita obe pismi, tj. Arharjevo in Jazbečevo precej bolj osebni, kot smo to sicer vajeni.

 

Zdi se, da imamo pri "atentatu" na Boštjana Jazbeca, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega kriva za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti. Nekateri mediji, sploh tisti, ki so naklonjeni ideji nacionalnega interesa, so Jazbecu že doslej očitali odgovornost za domnevno predrago sanacijo bančne luknje, so mu še nedavno obesili tudi očitek, da naj bi guverner "proti slovenski vladi in državnemu zboru hujskal mednarodne institucije". V tem kontekstu se pojavlja tudi zgodba o noveliranem Zakonu o Banki Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel lansko jesen, pri čemer se je proti njemu odstro odzvala Banka Slovenije, češ da bo z novim zakonom Računsko sodišče lahko pregledovalo tudi po njenih arhivih in poskušalo ugotoviti, ali so bili ukrepi, ki jih je Slovenija izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013, pravilni oziroma ali smo za reševanje bančne luknje porabili preveč denarja.

 

 

Ljubezni ni: predsednik Pahor in guverner Jazbec.

 

 

Skratka, če poskušamo logično povzeti dogajanje, ki je v teh dneh doseglo vrhunec s telefonskimi grožnjami, potem imamo dilemo, ali so ovadbe in tožbe zoper Banko Slovenije zaradi izbrisa delnic in obveznic upravičene, ali pa gre bolj kot ne le za zakulisni spopad za Jazbečevega naslednika. 

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
1
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,898
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,428
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,773
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,318
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,258
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,298
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,025
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 762
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605