Razkrivamo

"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)

Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve anonimnih groženj. Da se to dogaja takorekoč tik pred njegovim odstopom - predvidoma čez dva meseca Jazbec kot prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije predčasno zapušča svoj položaj - in odhodom na novo delovno mesto v Bruselj, je lahko presenečenje le na prvi pogled.

22.03.2018 23:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boštjan Jazbec   Banka Slovenije   podrejene obveznice   delnice   Evropska komisija   Bruselj

Foto: Mediaspeed

Zdi se, da imamo pri "obračunu" z Jazbecem, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega krivca za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti.

Boštjana Jazbeca je Evropska komisija nedavno imenovala za člana in direktorja v Enotnem odboru za reševanje (Single Resolution Board, SRB). Gre za novi organ evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic Evropske unije (vir). Očitno pa je guvernerjev skorajšnji odhod v Bruselj sprožil serijo na prvi pogled nepovezanih dogodkov v Ljubljani, med katere sodijo imenovanje njegovega naslednika, telefonske grožnje, javna pisma in predvsem špekulacije o tem, kaj vse naj bi Banka Slovenije pometla pod preprogo, ko je šlo za sanacijo bank pred petimi leti. Če se kdo ne spomni več: to je bilo v času vlade Alenke Bratušek, ki je v osnovnošolski angleščini na CNN-u razlagala, da "vi dont nid mani, vi džast nid tajm". Prav Boštjan Jazbec pa je imel ob finančnem ministru Urošu Čuferju najpomembnejšo vlogo v projektu krpanja bančne luknje. Slovenija je leta 2013 pod hudimi pritiski evropskih in mednarodnih finančnih institucij začela s pet milijard evrov težkim projektom sanacije bank. Premierka, njen finančni minister in Jazbec kot guverner Banke Slovenije so dobili vzdevek "slovenska trojka", o njihovi vlogi in (dobrih) namenih pa se mnenja krešejo še danes.

 

Nobena skrivnost namreč ni, da je bila sanacija bank prvovrstno politično, celo ideološko vprašanje. Zagovorniki t.i. nacionalnega interesa in ohranitve državnega lastništva v bančnem sektorju jim bodo do smrti očitali, da so nas "prepoceni prodali" in da je šlo v bistvu za umetno ustvarjeno finančno krizo, s katero so mednarodne finančne institucije poskušale tako zamajati slovenski javnofinančni sistem, da bi država pokleknila in podobno kot Grčija pristala v rokah komisarske uprave iz Bruslja (Evropska komisija) oziroma Frankfurta (Evropska centralna banka). Po tej logiki so bili Bratuškova, Čufer in Jazbec neoliberalci, pri čemer jo je še najslabše odnesel prav slednji, kajti Bratuškova je po polomu s komisarsko kandidaturo pristala v državnem zboru kot poslanka, Uroš Čufer je izginil iz radarja medijev, medtem ko je Boštjan Jazbec ostal na guvernerskem stolčku in še naprej razburjal del slovenske politike. Stranka Levica, denimo, ga označuje za "trojanskega konja neoliberalnih institucij", nekateri mediji pa so mu vse od odmevne hišne preiskave dalje očitali, da je eden ključnih krivcev za domnevno previsoko izračunano bančno luknjo. No, in ravno tu se za Jazbeca pričenjajo drugi, manj ideološki in precej bolj konkretni problemi. Kajti zaradi sanacije bančne luknje je vlada z zakonskimi in podzakonskimi akti "razlastila" 2000 lastnikov podrejenih obveznic in nekaj manj kot 100.000 delničarjev slovenskih bank kot tudi vse sedanje in bodoče upokojence, ki so varčevali v pokojninskih skladih. O tem, da je šlo za nezakonit ukrep, bo imeli zadnjo besedo sodišče, a sodeč po odločbi ustavnega sodišča se utegne zgoditi, da bo ta "razlastitev" prepoznana kot nedovoljena in neupravičena, podrejenci, delničarji in drugi varčevalci pa upravičeni do odškodnine.

 

Mnogi med njimi so dejansko izgubili svoje prihranke, dediščine in precej premoženja, saj je bil razpon lastnikov podrejenih obveznic in delnic od nekaj sto evrov pa vse do dobrega milijona evrov. Med temi ljudmi so po prepričanju naših virov tudi takšni, ki so pred pričami že izrekali neposredne grožnje guvernerju Banke Slovenije, ki ga krivijo za svojo nesrečo. Ali so grozilna sporočila, ki jih je ta teden po mobilnem telefonu prejemal Boštjan Jazbec - enega danes tudi objavljamo -, posledica tekšne človeške stiske, si lahko odgovori vsak sam.

 

 

Iz grozilnega sms-ja lahko razberemo mobilno številko neznanega storilca.

 

 

O tem, kako resne so lahko takšne grožnje, presoja policija, ki je za guvernerja Jazbeca in njegovo družino odredila določene varnostne ukrepe. Morda gre za prazne grožnje in zastraševanje, kar sicer po nekem čudnem naključju sovpada z Jazbečevim skorajšnjim odhodom na novo delovno mesto v Bruselj ter izvolitvijo njegovega naslednika. Državni zbora mora namreč izpraznjen guvernerski stolček nadomestiti, kar pa je po odstopu Mira Cerarja in predčasno razpustitvijo parlamenta nenadoma postalo vprašljivo. Bo novega guvernerja (iz)volil sedanji sklic državnega zbora, ali pa se bo to zgodilo šele v nadslednjem mandatu? V tem primeru ni verjetno, da bi Banka Slovenija novega šefa dobila pred jesenjo.

 

Toda vseh ozadij, povezanih z rušado na Banki Slovenije, s tem sploh še ni konec. Med dobro obveščenimi je obveljalo prepričanje, da je pravi vzrok za Jazbečeve trenutne "težave" tudi vrsta konfliktov in sporov iz preteklosti, ki so v tem tednu vstali iz pozabe. Najprej je tu predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa še njegov (novi) svetovalec France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, s katerim Jazbec ni v najboljših odnosih. Prav Arhar je namreč februarja poslal pismo, za katerega nihče ne dvomi, da ni nastal brez soglasja predsednika, in sicer so ga prejeli Mali delničarji Slovenije kot neke vrste bančni "izbrisani". Tisto, kar v Arharjevem pismo vzbudi pozornost, je njegova naklonjenost ideji o nekakšni poravnavi, s čemer bi bili vsaj delno poplačani, kajti sodni postopki bodo bržkone trajali več let.

 

 

Ali je predsednikov svetovalec Arhar izkoristil priliko, da jo podkuri Jazbecu?

 

 

Na Arharjevo pismo, ki je doživelo precejšnjo medijsko odmevnost, se je nemudoma odzval Jazbec, saj ga je očitno razumel kot neposredni napada nase oziroma na Banko Slovenije. Če beremo njegov odgovor (vir), ki ga je kot javno pismo naslovil na Arharjevega šefa, torej predsednika republike Pahorja, potem ne moremo spregledati nenavadne ostrine in komajda prikrite jeze. Jazbec namreč Pahorju med vrsticami očita, da je za bančno luknjo kriv pravzaprav on, saj je v letih 2008-2011 vodil vlado in za pravočasno pomoč bankami ni storil ničesar. V tej luči se zdita obe pismi, tj. Arharjevo in Jazbečevo precej bolj osebni, kot smo to sicer vajeni.

 

Zdi se, da imamo pri "atentatu" na Boštjana Jazbeca, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega kriva za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti. Nekateri mediji, sploh tisti, ki so naklonjeni ideji nacionalnega interesa, so Jazbecu že doslej očitali odgovornost za domnevno predrago sanacijo bančne luknje, so mu še nedavno obesili tudi očitek, da naj bi guverner "proti slovenski vladi in državnemu zboru hujskal mednarodne institucije". V tem kontekstu se pojavlja tudi zgodba o noveliranem Zakonu o Banki Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel lansko jesen, pri čemer se je proti njemu odstro odzvala Banka Slovenije, češ da bo z novim zakonom Računsko sodišče lahko pregledovalo tudi po njenih arhivih in poskušalo ugotoviti, ali so bili ukrepi, ki jih je Slovenija izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013, pravilni oziroma ali smo za reševanje bančne luknje porabili preveč denarja.

 

 

Ljubezni ni: predsednik Pahor in guverner Jazbec.

 

 

Skratka, če poskušamo logično povzeti dogajanje, ki je v teh dneh doseglo vrhunec s telefonskimi grožnjami, potem imamo dilemo, ali so ovadbe in tožbe zoper Banko Slovenije zaradi izbrisa delnic in obveznic upravičene, ali pa gre bolj kot ne le za zakulisni spopad za Jazbečevega naslednika. 

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
1
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.994
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.627
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.980
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.801
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.397
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.393
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 940
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 774
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796