Razkrivamo

"Atentat" na guvernerja Jazbeca in skrivnosti, pometene pod slovensko bančno preprogo (1. del)

Pred dvema dnevoma je guverner centralne banke Boštjan Jazbec presenetil s trditvijo, da so on in njegova družina žrtve anonimnih groženj. Da se to dogaja takorekoč tik pred njegovim odstopom - predvidoma čez dva meseca Jazbec kot prvi guverner v zgodovini Banke Slovenije predčasno zapušča svoj položaj - in odhodom na novo delovno mesto v Bruselj, je lahko presenečenje le na prvi pogled.

22.03.2018 23:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Boštjan Jazbec   Banka Slovenije   podrejene obveznice   delnice   Evropska komisija   Bruselj

Foto: Mediaspeed

Zdi se, da imamo pri "obračunu" z Jazbecem, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega krivca za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti.

Boštjana Jazbeca je Evropska komisija nedavno imenovala za člana in direktorja v Enotnem odboru za reševanje (Single Resolution Board, SRB). Gre za novi organ evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic Evropske unije (vir). Očitno pa je guvernerjev skorajšnji odhod v Bruselj sprožil serijo na prvi pogled nepovezanih dogodkov v Ljubljani, med katere sodijo imenovanje njegovega naslednika, telefonske grožnje, javna pisma in predvsem špekulacije o tem, kaj vse naj bi Banka Slovenije pometla pod preprogo, ko je šlo za sanacijo bank pred petimi leti. Če se kdo ne spomni več: to je bilo v času vlade Alenke Bratušek, ki je v osnovnošolski angleščini na CNN-u razlagala, da "vi dont nid mani, vi džast nid tajm". Prav Boštjan Jazbec pa je imel ob finančnem ministru Urošu Čuferju najpomembnejšo vlogo v projektu krpanja bančne luknje. Slovenija je leta 2013 pod hudimi pritiski evropskih in mednarodnih finančnih institucij začela s pet milijard evrov težkim projektom sanacije bank. Premierka, njen finančni minister in Jazbec kot guverner Banke Slovenije so dobili vzdevek "slovenska trojka", o njihovi vlogi in (dobrih) namenih pa se mnenja krešejo še danes.

 

Nobena skrivnost namreč ni, da je bila sanacija bank prvovrstno politično, celo ideološko vprašanje. Zagovorniki t.i. nacionalnega interesa in ohranitve državnega lastništva v bančnem sektorju jim bodo do smrti očitali, da so nas "prepoceni prodali" in da je šlo v bistvu za umetno ustvarjeno finančno krizo, s katero so mednarodne finančne institucije poskušale tako zamajati slovenski javnofinančni sistem, da bi država pokleknila in podobno kot Grčija pristala v rokah komisarske uprave iz Bruslja (Evropska komisija) oziroma Frankfurta (Evropska centralna banka). Po tej logiki so bili Bratuškova, Čufer in Jazbec neoliberalci, pri čemer jo je še najslabše odnesel prav slednji, kajti Bratuškova je po polomu s komisarsko kandidaturo pristala v državnem zboru kot poslanka, Uroš Čufer je izginil iz radarja medijev, medtem ko je Boštjan Jazbec ostal na guvernerskem stolčku in še naprej razburjal del slovenske politike. Stranka Levica, denimo, ga označuje za "trojanskega konja neoliberalnih institucij", nekateri mediji pa so mu vse od odmevne hišne preiskave dalje očitali, da je eden ključnih krivcev za domnevno previsoko izračunano bančno luknjo. No, in ravno tu se za Jazbeca pričenjajo drugi, manj ideološki in precej bolj konkretni problemi. Kajti zaradi sanacije bančne luknje je vlada z zakonskimi in podzakonskimi akti "razlastila" 2000 lastnikov podrejenih obveznic in nekaj manj kot 100.000 delničarjev slovenskih bank kot tudi vse sedanje in bodoče upokojence, ki so varčevali v pokojninskih skladih. O tem, da je šlo za nezakonit ukrep, bo imeli zadnjo besedo sodišče, a sodeč po odločbi ustavnega sodišča se utegne zgoditi, da bo ta "razlastitev" prepoznana kot nedovoljena in neupravičena, podrejenci, delničarji in drugi varčevalci pa upravičeni do odškodnine.

 

Mnogi med njimi so dejansko izgubili svoje prihranke, dediščine in precej premoženja, saj je bil razpon lastnikov podrejenih obveznic in delnic od nekaj sto evrov pa vse do dobrega milijona evrov. Med temi ljudmi so po prepričanju naših virov tudi takšni, ki so pred pričami že izrekali neposredne grožnje guvernerju Banke Slovenije, ki ga krivijo za svojo nesrečo. Ali so grozilna sporočila, ki jih je ta teden po mobilnem telefonu prejemal Boštjan Jazbec - enega danes tudi objavljamo -, posledica tekšne človeške stiske, si lahko odgovori vsak sam.

 

 

Iz grozilnega sms-ja lahko razberemo mobilno številko neznanega storilca.

 

 

O tem, kako resne so lahko takšne grožnje, presoja policija, ki je za guvernerja Jazbeca in njegovo družino odredila določene varnostne ukrepe. Morda gre za prazne grožnje in zastraševanje, kar sicer po nekem čudnem naključju sovpada z Jazbečevim skorajšnjim odhodom na novo delovno mesto v Bruselj ter izvolitvijo njegovega naslednika. Državni zbora mora namreč izpraznjen guvernerski stolček nadomestiti, kar pa je po odstopu Mira Cerarja in predčasno razpustitvijo parlamenta nenadoma postalo vprašljivo. Bo novega guvernerja (iz)volil sedanji sklic državnega zbora, ali pa se bo to zgodilo šele v nadslednjem mandatu? V tem primeru ni verjetno, da bi Banka Slovenija novega šefa dobila pred jesenjo.

 

Toda vseh ozadij, povezanih z rušado na Banki Slovenije, s tem sploh še ni konec. Med dobro obveščenimi je obveljalo prepričanje, da je pravi vzrok za Jazbečeve trenutne "težave" tudi vrsta konfliktov in sporov iz preteklosti, ki so v tem tednu vstali iz pozabe. Najprej je tu predsednik republike Borut Pahor, ob njem pa še njegov (novi) svetovalec France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, s katerim Jazbec ni v najboljših odnosih. Prav Arhar je namreč februarja poslal pismo, za katerega nihče ne dvomi, da ni nastal brez soglasja predsednika, in sicer so ga prejeli Mali delničarji Slovenije kot neke vrste bančni "izbrisani". Tisto, kar v Arharjevem pismo vzbudi pozornost, je njegova naklonjenost ideji o nekakšni poravnavi, s čemer bi bili vsaj delno poplačani, kajti sodni postopki bodo bržkone trajali več let.

 

 

Ali je predsednikov svetovalec Arhar izkoristil priliko, da jo podkuri Jazbecu?

 

 

Na Arharjevo pismo, ki je doživelo precejšnjo medijsko odmevnost, se je nemudoma odzval Jazbec, saj ga je očitno razumel kot neposredni napada nase oziroma na Banko Slovenije. Če beremo njegov odgovor (vir), ki ga je kot javno pismo naslovil na Arharjevega šefa, torej predsednika republike Pahorja, potem ne moremo spregledati nenavadne ostrine in komajda prikrite jeze. Jazbec namreč Pahorju med vrsticami očita, da je za bančno luknjo kriv pravzaprav on, saj je v letih 2008-2011 vodil vlado in za pravočasno pomoč bankami ni storil ničesar. V tej luči se zdita obe pismi, tj. Arharjevo in Jazbečevo precej bolj osebni, kot smo to sicer vajeni.

 

Zdi se, da imamo pri "atentatu" na Boštjana Jazbeca, ki pri mnogih bančnih "izbrisanih" velja za edinega kriva za njihovo nesrečo, opravka s kombinacijo političnega spletkarjenja med "neoliberalci" in zagovorniki nacionalnega interesa na eni ter s kopico zelo osebnih zamer in frustracij iz preteklosti. Nekateri mediji, sploh tisti, ki so naklonjeni ideji nacionalnega interesa, so Jazbecu že doslej očitali odgovornost za domnevno predrago sanacijo bančne luknje, so mu še nedavno obesili tudi očitek, da naj bi guverner "proti slovenski vladi in državnemu zboru hujskal mednarodne institucije". V tem kontekstu se pojavlja tudi zgodba o noveliranem Zakonu o Banki Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel lansko jesen, pri čemer se je proti njemu odstro odzvala Banka Slovenije, češ da bo z novim zakonom Računsko sodišče lahko pregledovalo tudi po njenih arhivih in poskušalo ugotoviti, ali so bili ukrepi, ki jih je Slovenija izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013, pravilni oziroma ali smo za reševanje bančne luknje porabili preveč denarja.

 

 

Ljubezni ni: predsednik Pahor in guverner Jazbec.

 

 

Skratka, če poskušamo logično povzeti dogajanje, ki je v teh dneh doseglo vrhunec s telefonskimi grožnjami, potem imamo dilemo, ali so ovadbe in tožbe zoper Banko Slovenije zaradi izbrisa delnic in obveznic upravičene, ali pa gre bolj kot ne le za zakulisni spopad za Jazbečevega naslednika. 

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,188
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,140
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,077
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,258
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,760
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,135
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 995
08/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 855
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,209
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,659