Komentar

Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?

Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast?

23.03.2018 23:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   aktivni državljani   Švica   Lincoln  

Foto: arhiv portal+

Naj se sliši še tako potentno, celo blasfemično, toda po svojih močeh se tudi jaz borim za konkreten korak k boljši demokraciji, borim se že skoraj trideset let za ta korak.

Pred kratkim me je prijatelj pobaral, ali sem za samostojno Katalonijo (čisto mimogrede ob partiji biljarda in kozarčku rujnega). Spontano sem mu odvrnil, ja, sem za samostojno Katalonijo, in še dodal, da bi mi bila všeč samostojna Katalonija. Prijatelj je obstal s partijo ter s povišanim tonom začel: "Vidiš, pa ravno ti, ki se greš nekakšno čaščenje demokracije, demokratičnega odločanja, a ne vidiš, kako je samo 40 odstotkov katalonskih volivcev za samostojnost!! Kako moreš biti potem za samostojnost?!"

 

Spet sem naredil napako in poskušal razlagati, kako je eno želja, hotenje, posamezen interes in pravica in možnost boriti se za to hotenje ali interes, drugo pa, ko so te pravice in možnosti omejene, še bolj točno, sistemsko ovirane. Omejene z obstoječo zakonodajo, ovirane z obstoječimi predpisi. In potem sem še dodal (o bog, zakaj počnem vedno eno in isto, pa me skoraj nihče ne razume?): "Omejene z zakonodajo in predpisi, kjer pač manjkajo nove metode in načini in orodja, predvsem pa zaveze k uporabi teh metod in orodij, s katerimi se posameznik, državljan, sploh lahko bori za svoje ideje, hotenje ali interes. Priti do teh novih metod in orodij pa je sistemsko precej ovirano. Tako v Kataloniji, pri nas pa še bolj." Pa je prijatelj zamahnil z roko - tako kot velika večina vseh, s katerimi sem se pogovarjal o tem - "mah, igrajva raje partijo naprej ..."

 

Naj se grem donkihotstvo še naprej? Sem eno od zadnjih nedelj poslušal zjutraj Radio Ena. Intervju z Janom Goljo, avtorjem uspešnice z naslovom Slovenci v dnevnih sobah. Golja je preprosto rekel, da je šel k ljudem, k posamezniku, se pogovarjal z vsakim z osnovno željo, da ta, prvič, prepozna svojo vrednost, pridobi na samozavesti, in drugič, da človek prepozna, kako lahko pomaga bližnjemu, sosedu. Večinoma je, tako sem razumel v intervjuju, kar pozvonil na vratih, se predstavil in pogovor je stekel o vsem mogočem. Za primer je navedel zgodbo, kako je mlad fant pomagal svojemu 24-letnemu dekletu po možganski kapi, da je punca po enem letu skoraj čisto ozdravela,  čeprav so tako zdravniki kot njeni starši v začetku samo zmajeval, odkimavali in fantu celo svetovali, naj gre svojo pot, ker je še mlad in ker se dekletu ne da več pomagati. Tudi mene je čustvena zgodba tako pritegnila, da sem začutil cmok v grlu, a istočasno me je preplavilo nenavadno vprašanje. Ali lahko Jan Golja in njemu podobni pritegnejo in prepričajo ljudi, da pa prepoznajo v sebi tisti drugi del človeka, ki želi pomagati ne samo svojemu bližnjemu, ampak želi pomagati tudi k boljšemu in pravičnejšemu v širši družbi zaradi dviga kvalitete življenja širše družbe, Celote, ki se imenuje npr. domovina, ali pa še širše, celotna človeška skupnost? Ali lahko Jan Golja in podobni pripomorejo kot Aktivni državljani s svojo sposobnostjo vplivati na ljudi, s svojo pronicljivostjo vzpodbuditi pri ljudeh tudi ta drugi del? Ki je zaenkrat sistemsko precej oviran.

 

In kaj imata skupnega prijateljski pogovor pri partiji biljarda o Kataloniji in altruizem Jana Golje? Če bi obstajala dodatna orodja demokracije, ne samo obe skrajnosti, tj., ali volitve predstavnikov in posledično ves dotrajani  (da ne uporabim spet različnih pridevnikov, ki sem se jih celo sam že naveličal) sistem predstavniške demokracije, ali pa po drugi strani samo vsesplošni ljudski referendum (do konca izigran in osmešen, da ne uporabim ...) kot edina možnost neposredne demokracije, bi me lažje razumel moj prijatelj na biljardu, kako vidim situacijo v Kataloniji, in bi ustvarjalno energijo Jana Golje in podobnih, ki jih na srečo v Slovenije ne manjka, lažje uporabili tudi za lepše, boljše in pravičnejše za Celoto, za Slovenijo, mojo domovino.

 

Naj ob tem malo bolj čustvenem razmišljanju pokomentiram še stavek, ki se je pojavil v obeh primerih in se glasi: "Kar pa je zaenkrat sistemsko precej ovirano." Zakaj so že sami poskusi, kako priti do novih orodij demokracije, sistemsko ovirani? (Tudi v Španiji, pri nas pa sploh!) O tem sem na portalu+ že velikokrat pisal, a kot da se vse reke izlivajo v eno morje. Nekje je več ovir in pregrad, nekje manj.

 

Abraham Lincoln se je boril in izboril korak k boljši demokraciji, tj., abolicijo, odpravo suženjstva v ZDA. Podoben korak je naredil skoraj stoletje prej mladi angleški poslanec William Wilberforce, ki je začel kampanjo za odpravo suženjstva in šele po več desetletjih uspel prepričati večino poslancev. Naj se sliši še tako potentno, celo blasfemično (če vzamemo za boga obstoječo demokracijo), po svojih močeh se tudi jaz borim za konkreten korak k boljši demokraciji, borim se že skoraj trideset let za ta korak; predvsem so sistemske ovire in sem že ves čas deležen nerazumevanja pa tudi posmeha, tako kot sta imela sistemske ovire in nerazumevanje in posmeh Lincoln in še prej Wilberforce. Verjamem, kot sta verjetno onadva, k nuji koraka k boljši demokraciji. Pač to počnem, ja, na razne načine, večkrat tudi zvite, kot sta morala tudi onadva, Lincoln s podkupovanjem poslancev (lepo prikazano v filmu Lincoln), ali pa Wilberforce (še lepše prikazano v filmu Amazing Grace, ko je peljal mlade žene poslancev na ogled ladje s sužnji in so si dame zakrivale nos z belimi robčki, da ne bi vonjale smradu, a so doma le prijele svoje može, naj vendar nekaj naredijo proti temu smradu).

 

Za korake k boljši demokraciji se je in se še bori veliko ljudi, tudi jaz se. Tudi v Švici, prvi demokraciji na svetu, so ženske dobile volilno pravico šele več kot dve desetletji po drugi (!) svetovni vojni. Nekdo se je tudi v Švici boril za ta korak k boljši demokraciji. Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast?

 

Bom še enkrat ponovil zadnje vprašanje: Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast? Kajti ravno zadnje dni prav butne odgovor: Zakaj za vraga ne bi imeli Aktivni državljani možnost kontrole vseh, ki uspešno uporabljajo "psihološki profil uporabnikov Facebooka" za zmago na volitvah! Naj uporabljajo ta Facebook ali katerokoli spletni profil (!), naj bodo izvoljeni najbolj spretni analitiki teh profilov, a zakaj ne bi imeli državljani na razpolago preprosta orodja, ki kontrolirajo te izvoljene,vsak dan, vsa štiri leta?! Zakaj za vraga ne bi imeli možnost kontrole vseh, ki uspešno uporabljajo oz. bodo pri nas v prihodnjih tednih uspešno izrabljali vsa obstoječa TV soočenja, naj bodo izvoljeni najbolj spretni manipulatorji, najbolj spretni obračalci besed (ni boga, ki bi v tem trenutku to preprečil!!), a zakaj ne bi imeli državljani na razpolago preprosta orodja, ki kontrolirajo te izvoljene vsak dan, vsa prihodnja štiri leta?!

 

Samo za ta korak k boljši demokraciji se borim. Seveda bodo reke še naprej tekle in če eno od njih poimenujemo demokracija, zakaj ji postavljati ovire? Naj teče in se izlije v morje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,393
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,946
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,002
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,495
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,228
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,159
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,058
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 367
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,449