Komentar

Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?

Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast?

23.03.2018 23:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   aktivni državljani   Švica   Lincoln  

Foto: arhiv portal+

Naj se sliši še tako potentno, celo blasfemično, toda po svojih močeh se tudi jaz borim za konkreten korak k boljši demokraciji, borim se že skoraj trideset let za ta korak.

Pred kratkim me je prijatelj pobaral, ali sem za samostojno Katalonijo (čisto mimogrede ob partiji biljarda in kozarčku rujnega). Spontano sem mu odvrnil, ja, sem za samostojno Katalonijo, in še dodal, da bi mi bila všeč samostojna Katalonija. Prijatelj je obstal s partijo ter s povišanim tonom začel: "Vidiš, pa ravno ti, ki se greš nekakšno čaščenje demokracije, demokratičnega odločanja, a ne vidiš, kako je samo 40 odstotkov katalonskih volivcev za samostojnost!! Kako moreš biti potem za samostojnost?!"

 

Spet sem naredil napako in poskušal razlagati, kako je eno želja, hotenje, posamezen interes in pravica in možnost boriti se za to hotenje ali interes, drugo pa, ko so te pravice in možnosti omejene, še bolj točno, sistemsko ovirane. Omejene z obstoječo zakonodajo, ovirane z obstoječimi predpisi. In potem sem še dodal (o bog, zakaj počnem vedno eno in isto, pa me skoraj nihče ne razume?): "Omejene z zakonodajo in predpisi, kjer pač manjkajo nove metode in načini in orodja, predvsem pa zaveze k uporabi teh metod in orodij, s katerimi se posameznik, državljan, sploh lahko bori za svoje ideje, hotenje ali interes. Priti do teh novih metod in orodij pa je sistemsko precej ovirano. Tako v Kataloniji, pri nas pa še bolj." Pa je prijatelj zamahnil z roko - tako kot velika večina vseh, s katerimi sem se pogovarjal o tem - "mah, igrajva raje partijo naprej ..."

 

Naj se grem donkihotstvo še naprej? Sem eno od zadnjih nedelj poslušal zjutraj Radio Ena. Intervju z Janom Goljo, avtorjem uspešnice z naslovom Slovenci v dnevnih sobah. Golja je preprosto rekel, da je šel k ljudem, k posamezniku, se pogovarjal z vsakim z osnovno željo, da ta, prvič, prepozna svojo vrednost, pridobi na samozavesti, in drugič, da človek prepozna, kako lahko pomaga bližnjemu, sosedu. Večinoma je, tako sem razumel v intervjuju, kar pozvonil na vratih, se predstavil in pogovor je stekel o vsem mogočem. Za primer je navedel zgodbo, kako je mlad fant pomagal svojemu 24-letnemu dekletu po možganski kapi, da je punca po enem letu skoraj čisto ozdravela,  čeprav so tako zdravniki kot njeni starši v začetku samo zmajeval, odkimavali in fantu celo svetovali, naj gre svojo pot, ker je še mlad in ker se dekletu ne da več pomagati. Tudi mene je čustvena zgodba tako pritegnila, da sem začutil cmok v grlu, a istočasno me je preplavilo nenavadno vprašanje. Ali lahko Jan Golja in njemu podobni pritegnejo in prepričajo ljudi, da pa prepoznajo v sebi tisti drugi del človeka, ki želi pomagati ne samo svojemu bližnjemu, ampak želi pomagati tudi k boljšemu in pravičnejšemu v širši družbi zaradi dviga kvalitete življenja širše družbe, Celote, ki se imenuje npr. domovina, ali pa še širše, celotna človeška skupnost? Ali lahko Jan Golja in podobni pripomorejo kot Aktivni državljani s svojo sposobnostjo vplivati na ljudi, s svojo pronicljivostjo vzpodbuditi pri ljudeh tudi ta drugi del? Ki je zaenkrat sistemsko precej oviran.

 

In kaj imata skupnega prijateljski pogovor pri partiji biljarda o Kataloniji in altruizem Jana Golje? Če bi obstajala dodatna orodja demokracije, ne samo obe skrajnosti, tj., ali volitve predstavnikov in posledično ves dotrajani  (da ne uporabim spet različnih pridevnikov, ki sem se jih celo sam že naveličal) sistem predstavniške demokracije, ali pa po drugi strani samo vsesplošni ljudski referendum (do konca izigran in osmešen, da ne uporabim ...) kot edina možnost neposredne demokracije, bi me lažje razumel moj prijatelj na biljardu, kako vidim situacijo v Kataloniji, in bi ustvarjalno energijo Jana Golje in podobnih, ki jih na srečo v Slovenije ne manjka, lažje uporabili tudi za lepše, boljše in pravičnejše za Celoto, za Slovenijo, mojo domovino.

 

Naj ob tem malo bolj čustvenem razmišljanju pokomentiram še stavek, ki se je pojavil v obeh primerih in se glasi: "Kar pa je zaenkrat sistemsko precej ovirano." Zakaj so že sami poskusi, kako priti do novih orodij demokracije, sistemsko ovirani? (Tudi v Španiji, pri nas pa sploh!) O tem sem na portalu+ že velikokrat pisal, a kot da se vse reke izlivajo v eno morje. Nekje je več ovir in pregrad, nekje manj.

 

Abraham Lincoln se je boril in izboril korak k boljši demokraciji, tj., abolicijo, odpravo suženjstva v ZDA. Podoben korak je naredil skoraj stoletje prej mladi angleški poslanec William Wilberforce, ki je začel kampanjo za odpravo suženjstva in šele po več desetletjih uspel prepričati večino poslancev. Naj se sliši še tako potentno, celo blasfemično (če vzamemo za boga obstoječo demokracijo), po svojih močeh se tudi jaz borim za konkreten korak k boljši demokraciji, borim se že skoraj trideset let za ta korak; predvsem so sistemske ovire in sem že ves čas deležen nerazumevanja pa tudi posmeha, tako kot sta imela sistemske ovire in nerazumevanje in posmeh Lincoln in še prej Wilberforce. Verjamem, kot sta verjetno onadva, k nuji koraka k boljši demokraciji. Pač to počnem, ja, na razne načine, večkrat tudi zvite, kot sta morala tudi onadva, Lincoln s podkupovanjem poslancev (lepo prikazano v filmu Lincoln), ali pa Wilberforce (še lepše prikazano v filmu Amazing Grace, ko je peljal mlade žene poslancev na ogled ladje s sužnji in so si dame zakrivale nos z belimi robčki, da ne bi vonjale smradu, a so doma le prijele svoje može, naj vendar nekaj naredijo proti temu smradu).

 

Za korake k boljši demokraciji se je in se še bori veliko ljudi, tudi jaz se. Tudi v Švici, prvi demokraciji na svetu, so ženske dobile volilno pravico šele več kot dve desetletji po drugi (!) svetovni vojni. Nekdo se je tudi v Švici boril za ta korak k boljši demokraciji. Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast?

 

Bom še enkrat ponovil zadnje vprašanje: Je to slabo, da bi imeli Aktivni državljani možnost kontrolirati oblast? Kajti ravno zadnje dni prav butne odgovor: Zakaj za vraga ne bi imeli Aktivni državljani možnost kontrole vseh, ki uspešno uporabljajo "psihološki profil uporabnikov Facebooka" za zmago na volitvah! Naj uporabljajo ta Facebook ali katerokoli spletni profil (!), naj bodo izvoljeni najbolj spretni analitiki teh profilov, a zakaj ne bi imeli državljani na razpolago preprosta orodja, ki kontrolirajo te izvoljene,vsak dan, vsa štiri leta?! Zakaj za vraga ne bi imeli možnost kontrole vseh, ki uspešno uporabljajo oz. bodo pri nas v prihodnjih tednih uspešno izrabljali vsa obstoječa TV soočenja, naj bodo izvoljeni najbolj spretni manipulatorji, najbolj spretni obračalci besed (ni boga, ki bi v tem trenutku to preprečil!!), a zakaj ne bi imeli državljani na razpolago preprosta orodja, ki kontrolirajo te izvoljene vsak dan, vsa prihodnja štiri leta?!

 

Samo za ta korak k boljši demokraciji se borim. Seveda bodo reke še naprej tekle in če eno od njih poimenujemo demokracija, zakaj ji postavljati ovire? Naj teče in se izlije v morje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,184
02/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,333
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,803
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,667
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,633
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,107
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,161
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 808
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,574
10/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,831