Komentar

15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO

Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom.

28.03.2018 22:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   NATO   Evropska unija   referendum   2003   Janez Drnovšek   vlada   Washington   Atene   Vilenska izjava

Drnovšek in Rop sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije k EU v Atenah; oba sta imela pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

1. Z referendumom pred petnajstimi leti se je končal prvi del zgodbe, ki se je bila začela že davno prej. Kar zadeva Evropsko unijo, se je - vsaj zame - začela s člankom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane", ki je bil objavljen v Delu 13. januarja 1990. Kar zadeva NATO, se je začela s tajnim obiskom obrambnega in zunanjega ministra pri Johnu Kriendlerju (ameriški mornariški oficir, diplomat, član mednrodnega štaba NATO) 12. februarja 1991 v Bruslju. Sredi leta 1991 smo se vojskovali z Jugoslovansko ljudsko armado. Na Brionih je prišlo s posredovanjem EU do primerno znosnega dogovora, konec tega leta pa je Slovenija že doživela mednarodno priznanje s strani EU.

 

2. Naslednje obdobje je bilo zaradi jugoslovanske krize relativno neprijetno, nakar je 21. marca 1994 prišlo do italijanskega veta na pridruženo članstvo Slovenije v EU. Španski kompromis je bil dosežen šele konec leta 1995.

 

3. Leto 1997 je bilo relativno dramatično. To je bilo leto odločanja o širitvi Nata. Konec maja 1997 je slovenski predsednik nemškemu kanclerju na njegovo vprašanje, ali bi šli rajši v EU ali v NATO, odgovoril, da v EU, nakar je predsednik vlade 8. junija v Madridu izvedel, da bo NATO vključil samo Češko, Madžarsko in Poljsko. Obliž na to rano je bil decembrski sklep Evropskega sveta v Luksemburgu, da se EU širi s šesterico, v kateri je tudi Slovenija.

 

4. Leta 1998, ko sem bil veleposlanik v Washingtonu, sem tamkajšnje politike prepričeval, da Slovenija spada v NATO, "nato-skeptiki" pa so v ozadju iskali alternative. 9. junija je veleposlanik pri OZN Danilo Türk Slovenijo včlanil v protijedrski (v bistvu protinatovski) klub New Agenda Coalition, iz katerega je moral po naročilu Janeza Drnovška izstopiti 3. novembra.

 

5. Spomladi leta 1999 si je NATO zaradi bombardiranja Beograda nabral nekaj novih nasprotnikov, aprila pa je bil na vrhu Nata v Washingtonu navzoč tudi predsednik slovenske vlade. 15. junija so Američani (Perry) neuspešno posredovali med Slovenijo in Hrvaško zaradi meje, 21. junija je bil v Ljubljani Bill Clinton. Sicer je bila Slovenija uspešna: oktobra je začela pripravništvo ("Akcijski načrt za članstvo") za NATO, decembra pa je Evropski svet potrdil slovensko kandidaturo za članstvo v EU.

 

6. Decembra 2000 se je Slovenija na sestanku v francoski Nici že znašla v Pogodbi EU, naslednje leto pa je prišlo do terorističnega napada v New Yorku, ki je spremenil širitvene načrte Nata. Januarja 2002 sta zunanji minister in vodja opozicijske SDS ustanovila Slovenski odbor za NATO, ki je prevzel nelahko nalogo zagovarjanja severnoatlantskega zavezništva v slovenski javnosti. Februarja 2002 se je začel poskus EU, da bi sprejela Pogodbo o ustavi. 21. novembra je bila Slovenija povabljena v NATO, konec leta pa se je slovenska delegacija na vrhu EU v Københavnu že pogajala o višini denarja, ki naj bi ga dobila iz skladov EU. (Ta pogajanja so se zavlekla v noč, tako da je kraljica odpovedala svečano večerjo. V slovenskih medijih se je ta večerja zaradi časovne stiske in ambicioznosti novinarke* vseeno zgodila, pisalo je celo, kaj smo jedli in kaj je ob večerji povedal Janez Drnovšek.)

 

7. Nato je prišlo leto 2003. Januarja so se začeli pristopni pogovori Slovenija-NATO, v začetku februarja pa je Slovenija - po zoprnih pogajanjih, ki so prinesla nekatere važne popravke - podprla v Washingtonu sestavljeno t.i. Vilensko izjavo, ki je - kot se je izkazalo pozneje - vsebovala nekaj napačnih podatkov v zvezi z Irakom. O odločitvi sem se posvetoval s skupino slovenskih veleposlanikov, ki so bili navzoči na letnem diplomatskem posvetu. Veleposlaniki so bili enodušno za priključitev izjavi. Ko bi ji Slovenija nasprotovala, bi tvegala zaplet pri ratifikaciji slovenskega članstva v ameriškem Kongresu, predvsem pa bi bila med vsemi kandidatkami edina in osamljena. Zaradi vilenske izjave sem bil predmet dolgotrajne in nevarne kampanje, ki se ji je v nekem trenutku priključil celo Drnovšek. Napisal mi je pismo s sporočilom, da izjavi nasprotuje in da se pri razlagi slovenske priključitve ne smemo sklicevati nanj. To pismo je Drnovšek - o tem sem prepričan - napisal zaradi pritiska "nato-skeptikov" v LDS. To prepričanje izvira iz nekega poznejšega razgovora med Drnovškom in Solano na Brdu. Pred tem je francoski predsednik Jacques Chirac podporo, ki jo je Američanom (poleg zunanjih ministrov kandidatk) izrazilo tudi osem predsednikov vlad (Jose Maria Aznar, Jose Manuel Durao Barroso, Silvio Berlusconi, Tony Blair, Vaclav Havel, Peter Medgyessy, Leszek Miller in Anders Fogh Rasmussen), obsodil z znamenitim stavkom: Zamudili so priložnost, da bi molčali. Solana je pri Drnovšku ponovil Chiracov stavek in dopovedoval, da v Iraku ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima (regime change). Drnovšek je imel odgovor že pripravljen: Saj tudi pri bombardiranju Beograda leta 1999 (ki ga je naročil Solana kot generalni sekretar Nata) ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima!

 

8. Mimogrede: 12. marca 2003 so ubili srbskega predsednika Zorana Đinđića. 20. marca 2003 je sledil napad na Irak, 23. marca pa smo imeli referendum o priključitvi EU in Natu. V MZZ in med prijatelji smo bili zaskrbljeni, da iraški kontekst ni najbolj posrečen za izvedbo referenduma, na katerem bi odločali tudi o članstvu v Natu. Po telefonu sem govoril z nemškim kolegom Joschko Fischerjem, ki mi je svetoval, naj referendum odložimo. O zadevi sem se posvetoval tudi s predsednikom republike Drnovškom, ki je takoj razumel problem in se strinjal, da bi referendum preložili. Pojdi v parlament, je rekel Drnovšek, poišči (vodjo poslanske skupine LDS) Anderliča, povej mu, da sem pripravljen priti med poslance in razložiti, zakaj datum ni primeren. Tako sem tudi storil. Sledil je šok.

 

9. Na Drnovškovo in mojo pobudo, da bi parlament poslušal argumente v prid preložitvi referenduma, je Anderlič vzrojil: Ni govora, da bi Drnovška povabili v parlament, to so kraljevske navade, ki jim je treba narediti konec! Nato-skeptiki so upali, da bo rezultat referenduma - vsaj za NATO - negativen. Torej smo obtičali z datumom 23. marca 2003. V vladi je glavno breme informiranja o Natu padlo na obrambnega ministra Antona Grizolda in name. Angažiral se je tudi Drnovšek, posebno skupino za podporo pa sta sestavila še France Bučar in Milan Kučan, ki je pozneje ta svoj korak obžaloval. Med pomembnimi osebnostmi, ki sem jih nagovarjal, naj podprejo slovensko članstvo v Natu, je bil tudi nadškof Franc Rode, ki glede podpore ni omahoval.

 

10. Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom. Podpora Natu je bila navsezadnje visoka (66%). Oddahnil sem si, nekateri levičarski komentarji (npr. Vlada Miheljaka) pa so me zabavali. Izračunal je, da je za NATO - kljub temu da smo dobili "ustavno večino" - glasovala manjšina volilnih upravičencev.

 

11. Moje angažiranje v korist Nata mi je ustvarilo veliko nasprotnikov. Afera z diplomatsko akademijo, ki je izbruhnila v aprilu 2003 in zaradi katere me je tedanji glavni urednik Dela Mitja Meršol pošiljal v zapor za osem let, je bila - pač po mojem prepričanju - maščevanje za zunanjepolitične uspehe. Aprila je prišlo do nenavadnega spora med Drnovškom in Ropom, ki sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije (in drugih novih članic) k EU v Atenah, in ki sta imela oba pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

 

12. Konec leta 2004 je bila Slovenija - kot prva nova članica - izbrana za predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Leta 2007 smo v Sloveniji uvedli evro in vstopili v schengenski sistem.

 

13. Slovenija doživlja v EU nekatera razočaranja, najnovejše zadeva nevtralnost Evropske komisije pri naših sporih s Hrvaško. V Natu so razočarani, ker Slovenija ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnega proračuna (2%), poleg tega slabo ocenjujejo sposobnost slovenske vojske. Torej je prišel pravi trenutek za premislek, kako spremeniti stvari. Morda prihaja priložnost za ta premislek z volitvami 2018.

 

* Uredništvo domneva, da je šlo za S.V., novinarko Dela.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
4
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,606
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,320
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,728
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,512
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,026
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,960
07/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,287
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,119
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 741
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 595