Komentar

15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO

Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom.

28.03.2018 22:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   NATO   Evropska unija   referendum   2003   Janez Drnovšek   vlada   Washington   Atene   Vilenska izjava

Drnovšek in Rop sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije k EU v Atenah; oba sta imela pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

1. Z referendumom pred petnajstimi leti se je končal prvi del zgodbe, ki se je bila začela že davno prej. Kar zadeva Evropsko unijo, se je - vsaj zame - začela s člankom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane", ki je bil objavljen v Delu 13. januarja 1990. Kar zadeva NATO, se je začela s tajnim obiskom obrambnega in zunanjega ministra pri Johnu Kriendlerju (ameriški mornariški oficir, diplomat, član mednrodnega štaba NATO) 12. februarja 1991 v Bruslju. Sredi leta 1991 smo se vojskovali z Jugoslovansko ljudsko armado. Na Brionih je prišlo s posredovanjem EU do primerno znosnega dogovora, konec tega leta pa je Slovenija že doživela mednarodno priznanje s strani EU.

 

2. Naslednje obdobje je bilo zaradi jugoslovanske krize relativno neprijetno, nakar je 21. marca 1994 prišlo do italijanskega veta na pridruženo članstvo Slovenije v EU. Španski kompromis je bil dosežen šele konec leta 1995.

 

3. Leto 1997 je bilo relativno dramatično. To je bilo leto odločanja o širitvi Nata. Konec maja 1997 je slovenski predsednik nemškemu kanclerju na njegovo vprašanje, ali bi šli rajši v EU ali v NATO, odgovoril, da v EU, nakar je predsednik vlade 8. junija v Madridu izvedel, da bo NATO vključil samo Češko, Madžarsko in Poljsko. Obliž na to rano je bil decembrski sklep Evropskega sveta v Luksemburgu, da se EU širi s šesterico, v kateri je tudi Slovenija.

 

4. Leta 1998, ko sem bil veleposlanik v Washingtonu, sem tamkajšnje politike prepričeval, da Slovenija spada v NATO, "nato-skeptiki" pa so v ozadju iskali alternative. 9. junija je veleposlanik pri OZN Danilo Türk Slovenijo včlanil v protijedrski (v bistvu protinatovski) klub New Agenda Coalition, iz katerega je moral po naročilu Janeza Drnovška izstopiti 3. novembra.

 

5. Spomladi leta 1999 si je NATO zaradi bombardiranja Beograda nabral nekaj novih nasprotnikov, aprila pa je bil na vrhu Nata v Washingtonu navzoč tudi predsednik slovenske vlade. 15. junija so Američani (Perry) neuspešno posredovali med Slovenijo in Hrvaško zaradi meje, 21. junija je bil v Ljubljani Bill Clinton. Sicer je bila Slovenija uspešna: oktobra je začela pripravništvo ("Akcijski načrt za članstvo") za NATO, decembra pa je Evropski svet potrdil slovensko kandidaturo za članstvo v EU.

 

6. Decembra 2000 se je Slovenija na sestanku v francoski Nici že znašla v Pogodbi EU, naslednje leto pa je prišlo do terorističnega napada v New Yorku, ki je spremenil širitvene načrte Nata. Januarja 2002 sta zunanji minister in vodja opozicijske SDS ustanovila Slovenski odbor za NATO, ki je prevzel nelahko nalogo zagovarjanja severnoatlantskega zavezništva v slovenski javnosti. Februarja 2002 se je začel poskus EU, da bi sprejela Pogodbo o ustavi. 21. novembra je bila Slovenija povabljena v NATO, konec leta pa se je slovenska delegacija na vrhu EU v Københavnu že pogajala o višini denarja, ki naj bi ga dobila iz skladov EU. (Ta pogajanja so se zavlekla v noč, tako da je kraljica odpovedala svečano večerjo. V slovenskih medijih se je ta večerja zaradi časovne stiske in ambicioznosti novinarke* vseeno zgodila, pisalo je celo, kaj smo jedli in kaj je ob večerji povedal Janez Drnovšek.)

 

7. Nato je prišlo leto 2003. Januarja so se začeli pristopni pogovori Slovenija-NATO, v začetku februarja pa je Slovenija - po zoprnih pogajanjih, ki so prinesla nekatere važne popravke - podprla v Washingtonu sestavljeno t.i. Vilensko izjavo, ki je - kot se je izkazalo pozneje - vsebovala nekaj napačnih podatkov v zvezi z Irakom. O odločitvi sem se posvetoval s skupino slovenskih veleposlanikov, ki so bili navzoči na letnem diplomatskem posvetu. Veleposlaniki so bili enodušno za priključitev izjavi. Ko bi ji Slovenija nasprotovala, bi tvegala zaplet pri ratifikaciji slovenskega članstva v ameriškem Kongresu, predvsem pa bi bila med vsemi kandidatkami edina in osamljena. Zaradi vilenske izjave sem bil predmet dolgotrajne in nevarne kampanje, ki se ji je v nekem trenutku priključil celo Drnovšek. Napisal mi je pismo s sporočilom, da izjavi nasprotuje in da se pri razlagi slovenske priključitve ne smemo sklicevati nanj. To pismo je Drnovšek - o tem sem prepričan - napisal zaradi pritiska "nato-skeptikov" v LDS. To prepričanje izvira iz nekega poznejšega razgovora med Drnovškom in Solano na Brdu. Pred tem je francoski predsednik Jacques Chirac podporo, ki jo je Američanom (poleg zunanjih ministrov kandidatk) izrazilo tudi osem predsednikov vlad (Jose Maria Aznar, Jose Manuel Durao Barroso, Silvio Berlusconi, Tony Blair, Vaclav Havel, Peter Medgyessy, Leszek Miller in Anders Fogh Rasmussen), obsodil z znamenitim stavkom: Zamudili so priložnost, da bi molčali. Solana je pri Drnovšku ponovil Chiracov stavek in dopovedoval, da v Iraku ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima (regime change). Drnovšek je imel odgovor že pripravljen: Saj tudi pri bombardiranju Beograda leta 1999 (ki ga je naročil Solana kot generalni sekretar Nata) ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima!

 

8. Mimogrede: 12. marca 2003 so ubili srbskega predsednika Zorana Đinđića. 20. marca 2003 je sledil napad na Irak, 23. marca pa smo imeli referendum o priključitvi EU in Natu. V MZZ in med prijatelji smo bili zaskrbljeni, da iraški kontekst ni najbolj posrečen za izvedbo referenduma, na katerem bi odločali tudi o članstvu v Natu. Po telefonu sem govoril z nemškim kolegom Joschko Fischerjem, ki mi je svetoval, naj referendum odložimo. O zadevi sem se posvetoval tudi s predsednikom republike Drnovškom, ki je takoj razumel problem in se strinjal, da bi referendum preložili. Pojdi v parlament, je rekel Drnovšek, poišči (vodjo poslanske skupine LDS) Anderliča, povej mu, da sem pripravljen priti med poslance in razložiti, zakaj datum ni primeren. Tako sem tudi storil. Sledil je šok.

 

9. Na Drnovškovo in mojo pobudo, da bi parlament poslušal argumente v prid preložitvi referenduma, je Anderlič vzrojil: Ni govora, da bi Drnovška povabili v parlament, to so kraljevske navade, ki jim je treba narediti konec! Nato-skeptiki so upali, da bo rezultat referenduma - vsaj za NATO - negativen. Torej smo obtičali z datumom 23. marca 2003. V vladi je glavno breme informiranja o Natu padlo na obrambnega ministra Antona Grizolda in name. Angažiral se je tudi Drnovšek, posebno skupino za podporo pa sta sestavila še France Bučar in Milan Kučan, ki je pozneje ta svoj korak obžaloval. Med pomembnimi osebnostmi, ki sem jih nagovarjal, naj podprejo slovensko članstvo v Natu, je bil tudi nadškof Franc Rode, ki glede podpore ni omahoval.

 

10. Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom. Podpora Natu je bila navsezadnje visoka (66%). Oddahnil sem si, nekateri levičarski komentarji (npr. Vlada Miheljaka) pa so me zabavali. Izračunal je, da je za NATO - kljub temu da smo dobili "ustavno večino" - glasovala manjšina volilnih upravičencev.

 

11. Moje angažiranje v korist Nata mi je ustvarilo veliko nasprotnikov. Afera z diplomatsko akademijo, ki je izbruhnila v aprilu 2003 in zaradi katere me je tedanji glavni urednik Dela Mitja Meršol pošiljal v zapor za osem let, je bila - pač po mojem prepričanju - maščevanje za zunanjepolitične uspehe. Aprila je prišlo do nenavadnega spora med Drnovškom in Ropom, ki sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije (in drugih novih članic) k EU v Atenah, in ki sta imela oba pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

 

12. Konec leta 2004 je bila Slovenija - kot prva nova članica - izbrana za predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Leta 2007 smo v Sloveniji uvedli evro in vstopili v schengenski sistem.

 

13. Slovenija doživlja v EU nekatera razočaranja, najnovejše zadeva nevtralnost Evropske komisije pri naših sporih s Hrvaško. V Natu so razočarani, ker Slovenija ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnega proračuna (2%), poleg tega slabo ocenjujejo sposobnost slovenske vojske. Torej je prišel pravi trenutek za premislek, kako spremeniti stvari. Morda prihaja priložnost za ta premislek z volitvami 2018.

 

* Uredništvo domneva, da je šlo za S.V., novinarko Dela.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,587
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,437
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,234
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,661
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,867
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,376
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,158
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,516
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,258
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,205