Komentar

15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO

Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom.

28.03.2018 22:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   NATO   Evropska unija   referendum   2003   Janez Drnovšek   vlada   Washington   Atene   Vilenska izjava

Drnovšek in Rop sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije k EU v Atenah; oba sta imela pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

1. Z referendumom pred petnajstimi leti se je končal prvi del zgodbe, ki se je bila začela že davno prej. Kar zadeva Evropsko unijo, se je - vsaj zame - začela s člankom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane", ki je bil objavljen v Delu 13. januarja 1990. Kar zadeva NATO, se je začela s tajnim obiskom obrambnega in zunanjega ministra pri Johnu Kriendlerju (ameriški mornariški oficir, diplomat, član mednrodnega štaba NATO) 12. februarja 1991 v Bruslju. Sredi leta 1991 smo se vojskovali z Jugoslovansko ljudsko armado. Na Brionih je prišlo s posredovanjem EU do primerno znosnega dogovora, konec tega leta pa je Slovenija že doživela mednarodno priznanje s strani EU.

 

2. Naslednje obdobje je bilo zaradi jugoslovanske krize relativno neprijetno, nakar je 21. marca 1994 prišlo do italijanskega veta na pridruženo članstvo Slovenije v EU. Španski kompromis je bil dosežen šele konec leta 1995.

 

3. Leto 1997 je bilo relativno dramatično. To je bilo leto odločanja o širitvi Nata. Konec maja 1997 je slovenski predsednik nemškemu kanclerju na njegovo vprašanje, ali bi šli rajši v EU ali v NATO, odgovoril, da v EU, nakar je predsednik vlade 8. junija v Madridu izvedel, da bo NATO vključil samo Češko, Madžarsko in Poljsko. Obliž na to rano je bil decembrski sklep Evropskega sveta v Luksemburgu, da se EU širi s šesterico, v kateri je tudi Slovenija.

 

4. Leta 1998, ko sem bil veleposlanik v Washingtonu, sem tamkajšnje politike prepričeval, da Slovenija spada v NATO, "nato-skeptiki" pa so v ozadju iskali alternative. 9. junija je veleposlanik pri OZN Danilo Türk Slovenijo včlanil v protijedrski (v bistvu protinatovski) klub New Agenda Coalition, iz katerega je moral po naročilu Janeza Drnovška izstopiti 3. novembra.

 

5. Spomladi leta 1999 si je NATO zaradi bombardiranja Beograda nabral nekaj novih nasprotnikov, aprila pa je bil na vrhu Nata v Washingtonu navzoč tudi predsednik slovenske vlade. 15. junija so Američani (Perry) neuspešno posredovali med Slovenijo in Hrvaško zaradi meje, 21. junija je bil v Ljubljani Bill Clinton. Sicer je bila Slovenija uspešna: oktobra je začela pripravništvo ("Akcijski načrt za članstvo") za NATO, decembra pa je Evropski svet potrdil slovensko kandidaturo za članstvo v EU.

 

6. Decembra 2000 se je Slovenija na sestanku v francoski Nici že znašla v Pogodbi EU, naslednje leto pa je prišlo do terorističnega napada v New Yorku, ki je spremenil širitvene načrte Nata. Januarja 2002 sta zunanji minister in vodja opozicijske SDS ustanovila Slovenski odbor za NATO, ki je prevzel nelahko nalogo zagovarjanja severnoatlantskega zavezništva v slovenski javnosti. Februarja 2002 se je začel poskus EU, da bi sprejela Pogodbo o ustavi. 21. novembra je bila Slovenija povabljena v NATO, konec leta pa se je slovenska delegacija na vrhu EU v Københavnu že pogajala o višini denarja, ki naj bi ga dobila iz skladov EU. (Ta pogajanja so se zavlekla v noč, tako da je kraljica odpovedala svečano večerjo. V slovenskih medijih se je ta večerja zaradi časovne stiske in ambicioznosti novinarke* vseeno zgodila, pisalo je celo, kaj smo jedli in kaj je ob večerji povedal Janez Drnovšek.)

 

7. Nato je prišlo leto 2003. Januarja so se začeli pristopni pogovori Slovenija-NATO, v začetku februarja pa je Slovenija - po zoprnih pogajanjih, ki so prinesla nekatere važne popravke - podprla v Washingtonu sestavljeno t.i. Vilensko izjavo, ki je - kot se je izkazalo pozneje - vsebovala nekaj napačnih podatkov v zvezi z Irakom. O odločitvi sem se posvetoval s skupino slovenskih veleposlanikov, ki so bili navzoči na letnem diplomatskem posvetu. Veleposlaniki so bili enodušno za priključitev izjavi. Ko bi ji Slovenija nasprotovala, bi tvegala zaplet pri ratifikaciji slovenskega članstva v ameriškem Kongresu, predvsem pa bi bila med vsemi kandidatkami edina in osamljena. Zaradi vilenske izjave sem bil predmet dolgotrajne in nevarne kampanje, ki se ji je v nekem trenutku priključil celo Drnovšek. Napisal mi je pismo s sporočilom, da izjavi nasprotuje in da se pri razlagi slovenske priključitve ne smemo sklicevati nanj. To pismo je Drnovšek - o tem sem prepričan - napisal zaradi pritiska "nato-skeptikov" v LDS. To prepričanje izvira iz nekega poznejšega razgovora med Drnovškom in Solano na Brdu. Pred tem je francoski predsednik Jacques Chirac podporo, ki jo je Američanom (poleg zunanjih ministrov kandidatk) izrazilo tudi osem predsednikov vlad (Jose Maria Aznar, Jose Manuel Durao Barroso, Silvio Berlusconi, Tony Blair, Vaclav Havel, Peter Medgyessy, Leszek Miller in Anders Fogh Rasmussen), obsodil z znamenitim stavkom: Zamudili so priložnost, da bi molčali. Solana je pri Drnovšku ponovil Chiracov stavek in dopovedoval, da v Iraku ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima (regime change). Drnovšek je imel odgovor že pripravljen: Saj tudi pri bombardiranju Beograda leta 1999 (ki ga je naročil Solana kot generalni sekretar Nata) ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima!

 

8. Mimogrede: 12. marca 2003 so ubili srbskega predsednika Zorana Đinđića. 20. marca 2003 je sledil napad na Irak, 23. marca pa smo imeli referendum o priključitvi EU in Natu. V MZZ in med prijatelji smo bili zaskrbljeni, da iraški kontekst ni najbolj posrečen za izvedbo referenduma, na katerem bi odločali tudi o članstvu v Natu. Po telefonu sem govoril z nemškim kolegom Joschko Fischerjem, ki mi je svetoval, naj referendum odložimo. O zadevi sem se posvetoval tudi s predsednikom republike Drnovškom, ki je takoj razumel problem in se strinjal, da bi referendum preložili. Pojdi v parlament, je rekel Drnovšek, poišči (vodjo poslanske skupine LDS) Anderliča, povej mu, da sem pripravljen priti med poslance in razložiti, zakaj datum ni primeren. Tako sem tudi storil. Sledil je šok.

 

9. Na Drnovškovo in mojo pobudo, da bi parlament poslušal argumente v prid preložitvi referenduma, je Anderlič vzrojil: Ni govora, da bi Drnovška povabili v parlament, to so kraljevske navade, ki jim je treba narediti konec! Nato-skeptiki so upali, da bo rezultat referenduma - vsaj za NATO - negativen. Torej smo obtičali z datumom 23. marca 2003. V vladi je glavno breme informiranja o Natu padlo na obrambnega ministra Antona Grizolda in name. Angažiral se je tudi Drnovšek, posebno skupino za podporo pa sta sestavila še France Bučar in Milan Kučan, ki je pozneje ta svoj korak obžaloval. Med pomembnimi osebnostmi, ki sem jih nagovarjal, naj podprejo slovensko članstvo v Natu, je bil tudi nadškof Franc Rode, ki glede podpore ni omahoval.

 

10. Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom. Podpora Natu je bila navsezadnje visoka (66%). Oddahnil sem si, nekateri levičarski komentarji (npr. Vlada Miheljaka) pa so me zabavali. Izračunal je, da je za NATO - kljub temu da smo dobili "ustavno večino" - glasovala manjšina volilnih upravičencev.

 

11. Moje angažiranje v korist Nata mi je ustvarilo veliko nasprotnikov. Afera z diplomatsko akademijo, ki je izbruhnila v aprilu 2003 in zaradi katere me je tedanji glavni urednik Dela Mitja Meršol pošiljal v zapor za osem let, je bila - pač po mojem prepričanju - maščevanje za zunanjepolitične uspehe. Aprila je prišlo do nenavadnega spora med Drnovškom in Ropom, ki sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije (in drugih novih članic) k EU v Atenah, in ki sta imela oba pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

 

12. Konec leta 2004 je bila Slovenija - kot prva nova članica - izbrana za predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Leta 2007 smo v Sloveniji uvedli evro in vstopili v schengenski sistem.

 

13. Slovenija doživlja v EU nekatera razočaranja, najnovejše zadeva nevtralnost Evropske komisije pri naših sporih s Hrvaško. V Natu so razočarani, ker Slovenija ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnega proračuna (2%), poleg tega slabo ocenjujejo sposobnost slovenske vojske. Torej je prišel pravi trenutek za premislek, kako spremeniti stvari. Morda prihaja priložnost za ta premislek z volitvami 2018.

 

* Uredništvo domneva, da je šlo za S.V., novinarko Dela.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,630
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,375
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,349
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,176
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833