Komentar

15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO

Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom.

28.03.2018 22:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   NATO   Evropska unija   referendum   2003   Janez Drnovšek   vlada   Washington   Atene   Vilenska izjava

Drnovšek in Rop sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije k EU v Atenah; oba sta imela pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

1. Z referendumom pred petnajstimi leti se je končal prvi del zgodbe, ki se je bila začela že davno prej. Kar zadeva Evropsko unijo, se je - vsaj zame - začela s člankom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane", ki je bil objavljen v Delu 13. januarja 1990. Kar zadeva NATO, se je začela s tajnim obiskom obrambnega in zunanjega ministra pri Johnu Kriendlerju (ameriški mornariški oficir, diplomat, član mednrodnega štaba NATO) 12. februarja 1991 v Bruslju. Sredi leta 1991 smo se vojskovali z Jugoslovansko ljudsko armado. Na Brionih je prišlo s posredovanjem EU do primerno znosnega dogovora, konec tega leta pa je Slovenija že doživela mednarodno priznanje s strani EU.

 

2. Naslednje obdobje je bilo zaradi jugoslovanske krize relativno neprijetno, nakar je 21. marca 1994 prišlo do italijanskega veta na pridruženo članstvo Slovenije v EU. Španski kompromis je bil dosežen šele konec leta 1995.

 

3. Leto 1997 je bilo relativno dramatično. To je bilo leto odločanja o širitvi Nata. Konec maja 1997 je slovenski predsednik nemškemu kanclerju na njegovo vprašanje, ali bi šli rajši v EU ali v NATO, odgovoril, da v EU, nakar je predsednik vlade 8. junija v Madridu izvedel, da bo NATO vključil samo Češko, Madžarsko in Poljsko. Obliž na to rano je bil decembrski sklep Evropskega sveta v Luksemburgu, da se EU širi s šesterico, v kateri je tudi Slovenija.

 

4. Leta 1998, ko sem bil veleposlanik v Washingtonu, sem tamkajšnje politike prepričeval, da Slovenija spada v NATO, "nato-skeptiki" pa so v ozadju iskali alternative. 9. junija je veleposlanik pri OZN Danilo Türk Slovenijo včlanil v protijedrski (v bistvu protinatovski) klub New Agenda Coalition, iz katerega je moral po naročilu Janeza Drnovška izstopiti 3. novembra.

 

5. Spomladi leta 1999 si je NATO zaradi bombardiranja Beograda nabral nekaj novih nasprotnikov, aprila pa je bil na vrhu Nata v Washingtonu navzoč tudi predsednik slovenske vlade. 15. junija so Američani (Perry) neuspešno posredovali med Slovenijo in Hrvaško zaradi meje, 21. junija je bil v Ljubljani Bill Clinton. Sicer je bila Slovenija uspešna: oktobra je začela pripravništvo ("Akcijski načrt za članstvo") za NATO, decembra pa je Evropski svet potrdil slovensko kandidaturo za članstvo v EU.

 

6. Decembra 2000 se je Slovenija na sestanku v francoski Nici že znašla v Pogodbi EU, naslednje leto pa je prišlo do terorističnega napada v New Yorku, ki je spremenil širitvene načrte Nata. Januarja 2002 sta zunanji minister in vodja opozicijske SDS ustanovila Slovenski odbor za NATO, ki je prevzel nelahko nalogo zagovarjanja severnoatlantskega zavezništva v slovenski javnosti. Februarja 2002 se je začel poskus EU, da bi sprejela Pogodbo o ustavi. 21. novembra je bila Slovenija povabljena v NATO, konec leta pa se je slovenska delegacija na vrhu EU v Københavnu že pogajala o višini denarja, ki naj bi ga dobila iz skladov EU. (Ta pogajanja so se zavlekla v noč, tako da je kraljica odpovedala svečano večerjo. V slovenskih medijih se je ta večerja zaradi časovne stiske in ambicioznosti novinarke* vseeno zgodila, pisalo je celo, kaj smo jedli in kaj je ob večerji povedal Janez Drnovšek.)

 

7. Nato je prišlo leto 2003. Januarja so se začeli pristopni pogovori Slovenija-NATO, v začetku februarja pa je Slovenija - po zoprnih pogajanjih, ki so prinesla nekatere važne popravke - podprla v Washingtonu sestavljeno t.i. Vilensko izjavo, ki je - kot se je izkazalo pozneje - vsebovala nekaj napačnih podatkov v zvezi z Irakom. O odločitvi sem se posvetoval s skupino slovenskih veleposlanikov, ki so bili navzoči na letnem diplomatskem posvetu. Veleposlaniki so bili enodušno za priključitev izjavi. Ko bi ji Slovenija nasprotovala, bi tvegala zaplet pri ratifikaciji slovenskega članstva v ameriškem Kongresu, predvsem pa bi bila med vsemi kandidatkami edina in osamljena. Zaradi vilenske izjave sem bil predmet dolgotrajne in nevarne kampanje, ki se ji je v nekem trenutku priključil celo Drnovšek. Napisal mi je pismo s sporočilom, da izjavi nasprotuje in da se pri razlagi slovenske priključitve ne smemo sklicevati nanj. To pismo je Drnovšek - o tem sem prepričan - napisal zaradi pritiska "nato-skeptikov" v LDS. To prepričanje izvira iz nekega poznejšega razgovora med Drnovškom in Solano na Brdu. Pred tem je francoski predsednik Jacques Chirac podporo, ki jo je Američanom (poleg zunanjih ministrov kandidatk) izrazilo tudi osem predsednikov vlad (Jose Maria Aznar, Jose Manuel Durao Barroso, Silvio Berlusconi, Tony Blair, Vaclav Havel, Peter Medgyessy, Leszek Miller in Anders Fogh Rasmussen), obsodil z znamenitim stavkom: Zamudili so priložnost, da bi molčali. Solana je pri Drnovšku ponovil Chiracov stavek in dopovedoval, da v Iraku ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima (regime change). Drnovšek je imel odgovor že pripravljen: Saj tudi pri bombardiranju Beograda leta 1999 (ki ga je naročil Solana kot generalni sekretar Nata) ni šlo za nič drugega kot za spremembo režima!

 

8. Mimogrede: 12. marca 2003 so ubili srbskega predsednika Zorana Đinđića. 20. marca 2003 je sledil napad na Irak, 23. marca pa smo imeli referendum o priključitvi EU in Natu. V MZZ in med prijatelji smo bili zaskrbljeni, da iraški kontekst ni najbolj posrečen za izvedbo referenduma, na katerem bi odločali tudi o članstvu v Natu. Po telefonu sem govoril z nemškim kolegom Joschko Fischerjem, ki mi je svetoval, naj referendum odložimo. O zadevi sem se posvetoval tudi s predsednikom republike Drnovškom, ki je takoj razumel problem in se strinjal, da bi referendum preložili. Pojdi v parlament, je rekel Drnovšek, poišči (vodjo poslanske skupine LDS) Anderliča, povej mu, da sem pripravljen priti med poslance in razložiti, zakaj datum ni primeren. Tako sem tudi storil. Sledil je šok.

 

9. Na Drnovškovo in mojo pobudo, da bi parlament poslušal argumente v prid preložitvi referenduma, je Anderlič vzrojil: Ni govora, da bi Drnovška povabili v parlament, to so kraljevske navade, ki jim je treba narediti konec! Nato-skeptiki so upali, da bo rezultat referenduma - vsaj za NATO - negativen. Torej smo obtičali z datumom 23. marca 2003. V vladi je glavno breme informiranja o Natu padlo na obrambnega ministra Antona Grizolda in name. Angažiral se je tudi Drnovšek, posebno skupino za podporo pa sta sestavila še France Bučar in Milan Kučan, ki je pozneje ta svoj korak obžaloval. Med pomembnimi osebnostmi, ki sem jih nagovarjal, naj podprejo slovensko članstvo v Natu, je bil tudi nadškof Franc Rode, ki glede podpore ni omahoval.

 

10. Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - večkrat vprašal, kakšen bo izid. Nekateri so upali, da bo dober, nekateri smo bili zaskrbljeni zaradi različnih odmevov v javnosti, nekateri pa so se ostro in celo javno angažirali proti slovenski povezavi z Natom. Podpora Natu je bila navsezadnje visoka (66%). Oddahnil sem si, nekateri levičarski komentarji (npr. Vlada Miheljaka) pa so me zabavali. Izračunal je, da je za NATO - kljub temu da smo dobili "ustavno večino" - glasovala manjšina volilnih upravičencev.

 

11. Moje angažiranje v korist Nata mi je ustvarilo veliko nasprotnikov. Afera z diplomatsko akademijo, ki je izbruhnila v aprilu 2003 in zaradi katere me je tedanji glavni urednik Dela Mitja Meršol pošiljal v zapor za osem let, je bila - pač po mojem prepričanju - maščevanje za zunanjepolitične uspehe. Aprila je prišlo do nenavadnega spora med Drnovškom in Ropom, ki sta oba želela nastopiti ob podpisu pogodbe o pristopu Slovenije (in drugih novih članic) k EU v Atenah, in ki sta imela oba pripravljen govor za to priložnost. Napeto smo čakali, koga bodo napovedali. Napovedali so Drnovška.

 

12. Konec leta 2004 je bila Slovenija - kot prva nova članica - izbrana za predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Leta 2007 smo v Sloveniji uvedli evro in vstopili v schengenski sistem.

 

13. Slovenija doživlja v EU nekatera razočaranja, najnovejše zadeva nevtralnost Evropske komisije pri naših sporih s Hrvaško. V Natu so razočarani, ker Slovenija ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnega proračuna (2%), poleg tega slabo ocenjujejo sposobnost slovenske vojske. Torej je prišel pravi trenutek za premislek, kako spremeniti stvari. Morda prihaja priložnost za ta premislek z volitvami 2018.

 

* Uredništvo domneva, da je šlo za S.V., novinarko Dela.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,898
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,428
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,773
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,318
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,258
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,298
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,025
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 762
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605