Komentar

Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji

Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno jasno. Ko se je zdelo, da katalonski proces zamira in se izgublja v notranjih bojih, je špansko državno tožilstvo s ponovno izdajo evropskega naloga za aretacijo poskrbelo, da se je pozornost po protestih upokojencev z ulic po vsej državi znova preusmerila na Katalonijo.

27.03.2018 22:36
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Madrid   neodvisnost   Carles Puigdemont   Jordi Turull   Nemčija   Evropska unija

Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo?

V Madridu so vsekakor pripravljeni iti do konca v svojih prizadevanjih za popolno uničenje vsakega upanja na politični dialog – na ponedeljkovih protestih po pridržanju Carlesa Puigdemonta je ponekod demonstrantom potrpljenja zmanjkalo in španski notranji minister Juan Ignacio Zoido si je končno oddahnil – da, tudi katalonski separatisti so nasilni. Seveda pa so se stvari spremenile, odkar je na oblasti Madrid. Če so katalonski policisti prvega oktobra pogumno stopili v bran volivcem, a kljub temu z zaplembo volilnih skrinjic učinkovito opravili svoje delo, so te dni vso to simpatijo zapravili in poželi val kritik.

 

Na politični ravni so stvari malce drugačne. "Carlesa Pugidemonta in njegove" sicer mnogi označujejo za bleferje, saj pravega projekta za neodvisno katalonsko republiko resda ni bilo, a treba je priznati, da kljub improvizaciji vztrajajo in temu podrejajo svoja zasebna življenja. Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo? Španska stran gre s svojim ravnanjem vedno znova predaleč, saj recimo preventivni zapor utemeljuje z dejstvom, da se ambicijam po neodvisnosti pravzaprav niso odrekli. In tako je tudi zadnji, že tretji kandidat za predsednika Generalitat Jordi Turull moral znova v zapor, kljub temu, da dan prej v svojem govoru v parlamentu niti z besedico ni omenil republike. Počasi se na to odzivajo tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, kot sta Amnesty International ali pa Komite za človekove pravice Združenih narodov, ki je že sprejelo v postopek zahtevo Jordija Sáncheza po zagotovitvi njegovih političnih pravic in zahtevalo tudi preventivne ukrepe, te strategije pa se je sedaj poslužil tudi Puigdemont. Odpoved poslanskemu sedežu in umik iz politike ne služita ničemur, kot to kaže primer notranjega ministra odstavljene katalonske vlade Joaquima Forna, ki po petih mesecih še vedno sedi za rešetkami. Nič bolje ne kaže Jordiju Cuixartu, da o podpredsedniku Oriolu Junquerasu sploh ne govorimo. Ugledni španski juristi govorijo o prevarikaciji, o namerno napačni interpretaciji zakonov v zvezi z obtožbami o uporu. Prav prvi evropski nalog za aretacijo je tu naletel na nepremostljive težave, zato so ga Španci tudi umaknili.

 

Bo drugi poskus uspešen? Že takoj so vsi poudarili, da je nemška ustava le bolj naklonjena izročitvi Carlesa Puigdemonta, zato so španski tajni agenti tudi počakali, da se je stvar odvila na nemških tleh. A kljub temu nekateri menijo, da pravih razlogov za izročitev na podlagi kaznivega dejanja upora ni. Nemško sodstvo je zaenkrat bolj strogo kot belgijsko in je Carlesa Puigdemonta zadržalo v priporu, dokler se postopki ne zaključijo. Nasprotno so štirje ministri v pregnanstvu, trije v Bruslju in ena na Škotskem, zaenkrat na prostosti. Oči so uprte v Neumünster, od tega je odvisno, ali bo Španija lahko nadaljevala s svojimi represivnimi prijemi ali pa bo morda le prisiljena ubrati malce drugačno pot pri reševanju katalonskega problema.

 

Zaenkrat se trdno drži svoje strategije prilivanja olja na ogenj. Pred časom spontano nastali lokalni komiteji za obrambo republike (Comite per la Defensa de la República) so po zadnjih dogodkih odgovorili s protesti pred delegacijami španske vlade v Kataloniji, na avtocestah in drugih pomembnih cestnih povezavah. Katalonski parlament je za sredo napovedal sejo, na kateri bo govoril o zagotovitvi političnih pravic zaprtih in preganjanih politikov in potezi Združenih Narodov, a tudi o pobudah opozicije o nevtralnosti institucij, dialogu, spravi in civilnih pravicah. Znova je slišati "Puigdemont, el nostre president", Puigdemont, naš predsednik in "Ni un pas enrere", Niti koraka nazaj.

 

Korakov nazaj je bilo na katalonski strani kar nekaj, a vedno znova je španska stran odgovorila s še več represije. Tako podpredsednica španske vlade predlaga debato v katalonskem parlamentu o sektarizmu na katalonski javni televiziji TV3, na udaru je vedno znova tudi položaj katalonščine in kastiljščine v šolstvu. Tako radiotelevizija kot šolstvo sta namreč španski vladi že dolgo trn v peti in sedaj na vse možne načine poskuša vodo speljati na svoj mlin. Vprašanje je, kam bo to vso stvar pripeljalo. Dejstvo je, da so politiki v izgnanstvu uspeli internacionalizirati konflikt, ki ga je Evropska unija vztrajno označevala za notranjega. Velika Britanija, Belgija in Nemčija bodo morale odločati o tem, ali katalonske politike v izgnanstvu izročijo španskim sodnim oblastem. Bodo španske obtožbe dovolj trdne in prepričljive?

 

Ves zaplet močno spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori: kaj je primerna kazen za poželjivo spogledovanje z neodvisnostjo? Daleč smo namreč še od salomonskega razpleta devetih udarcev po senci ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.118
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.344
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.355
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.781
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.808
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.878
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.948
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.293
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.092
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.601