Komentar

Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji

Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno jasno. Ko se je zdelo, da katalonski proces zamira in se izgublja v notranjih bojih, je špansko državno tožilstvo s ponovno izdajo evropskega naloga za aretacijo poskrbelo, da se je pozornost po protestih upokojencev z ulic po vsej državi znova preusmerila na Katalonijo.

27.03.2018 22:36
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Madrid   neodvisnost   Carles Puigdemont   Jordi Turull   Nemčija   Evropska unija

Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo?

V Madridu so vsekakor pripravljeni iti do konca v svojih prizadevanjih za popolno uničenje vsakega upanja na politični dialog – na ponedeljkovih protestih po pridržanju Carlesa Puigdemonta je ponekod demonstrantom potrpljenja zmanjkalo in španski notranji minister Juan Ignacio Zoido si je končno oddahnil – da, tudi katalonski separatisti so nasilni. Seveda pa so se stvari spremenile, odkar je na oblasti Madrid. Če so katalonski policisti prvega oktobra pogumno stopili v bran volivcem, a kljub temu z zaplembo volilnih skrinjic učinkovito opravili svoje delo, so te dni vso to simpatijo zapravili in poželi val kritik.

 

Na politični ravni so stvari malce drugačne. "Carlesa Pugidemonta in njegove" sicer mnogi označujejo za bleferje, saj pravega projekta za neodvisno katalonsko republiko resda ni bilo, a treba je priznati, da kljub improvizaciji vztrajajo in temu podrejajo svoja zasebna življenja. Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo? Španska stran gre s svojim ravnanjem vedno znova predaleč, saj recimo preventivni zapor utemeljuje z dejstvom, da se ambicijam po neodvisnosti pravzaprav niso odrekli. In tako je tudi zadnji, že tretji kandidat za predsednika Generalitat Jordi Turull moral znova v zapor, kljub temu, da dan prej v svojem govoru v parlamentu niti z besedico ni omenil republike. Počasi se na to odzivajo tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, kot sta Amnesty International ali pa Komite za človekove pravice Združenih narodov, ki je že sprejelo v postopek zahtevo Jordija Sáncheza po zagotovitvi njegovih političnih pravic in zahtevalo tudi preventivne ukrepe, te strategije pa se je sedaj poslužil tudi Puigdemont. Odpoved poslanskemu sedežu in umik iz politike ne služita ničemur, kot to kaže primer notranjega ministra odstavljene katalonske vlade Joaquima Forna, ki po petih mesecih še vedno sedi za rešetkami. Nič bolje ne kaže Jordiju Cuixartu, da o podpredsedniku Oriolu Junquerasu sploh ne govorimo. Ugledni španski juristi govorijo o prevarikaciji, o namerno napačni interpretaciji zakonov v zvezi z obtožbami o uporu. Prav prvi evropski nalog za aretacijo je tu naletel na nepremostljive težave, zato so ga Španci tudi umaknili.

 

Bo drugi poskus uspešen? Že takoj so vsi poudarili, da je nemška ustava le bolj naklonjena izročitvi Carlesa Puigdemonta, zato so španski tajni agenti tudi počakali, da se je stvar odvila na nemških tleh. A kljub temu nekateri menijo, da pravih razlogov za izročitev na podlagi kaznivega dejanja upora ni. Nemško sodstvo je zaenkrat bolj strogo kot belgijsko in je Carlesa Puigdemonta zadržalo v priporu, dokler se postopki ne zaključijo. Nasprotno so štirje ministri v pregnanstvu, trije v Bruslju in ena na Škotskem, zaenkrat na prostosti. Oči so uprte v Neumünster, od tega je odvisno, ali bo Španija lahko nadaljevala s svojimi represivnimi prijemi ali pa bo morda le prisiljena ubrati malce drugačno pot pri reševanju katalonskega problema.

 

Zaenkrat se trdno drži svoje strategije prilivanja olja na ogenj. Pred časom spontano nastali lokalni komiteji za obrambo republike (Comite per la Defensa de la República) so po zadnjih dogodkih odgovorili s protesti pred delegacijami španske vlade v Kataloniji, na avtocestah in drugih pomembnih cestnih povezavah. Katalonski parlament je za sredo napovedal sejo, na kateri bo govoril o zagotovitvi političnih pravic zaprtih in preganjanih politikov in potezi Združenih Narodov, a tudi o pobudah opozicije o nevtralnosti institucij, dialogu, spravi in civilnih pravicah. Znova je slišati "Puigdemont, el nostre president", Puigdemont, naš predsednik in "Ni un pas enrere", Niti koraka nazaj.

 

Korakov nazaj je bilo na katalonski strani kar nekaj, a vedno znova je španska stran odgovorila s še več represije. Tako podpredsednica španske vlade predlaga debato v katalonskem parlamentu o sektarizmu na katalonski javni televiziji TV3, na udaru je vedno znova tudi položaj katalonščine in kastiljščine v šolstvu. Tako radiotelevizija kot šolstvo sta namreč španski vladi že dolgo trn v peti in sedaj na vse možne načine poskuša vodo speljati na svoj mlin. Vprašanje je, kam bo to vso stvar pripeljalo. Dejstvo je, da so politiki v izgnanstvu uspeli internacionalizirati konflikt, ki ga je Evropska unija vztrajno označevala za notranjega. Velika Britanija, Belgija in Nemčija bodo morale odločati o tem, ali katalonske politike v izgnanstvu izročijo španskim sodnim oblastem. Bodo španske obtožbe dovolj trdne in prepričljive?

 

Ves zaplet močno spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori: kaj je primerna kazen za poželjivo spogledovanje z neodvisnostjo? Daleč smo namreč še od salomonskega razpleta devetih udarcev po senci ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,717
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,206
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,476
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,168
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,441
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,803
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,459
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,205
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,908
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,066