Komentar

Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji

Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno jasno. Ko se je zdelo, da katalonski proces zamira in se izgublja v notranjih bojih, je špansko državno tožilstvo s ponovno izdajo evropskega naloga za aretacijo poskrbelo, da se je pozornost po protestih upokojencev z ulic po vsej državi znova preusmerila na Katalonijo.

27.03.2018 22:36
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Madrid   neodvisnost   Carles Puigdemont   Jordi Turull   Nemčija   Evropska unija

Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo?

V Madridu so vsekakor pripravljeni iti do konca v svojih prizadevanjih za popolno uničenje vsakega upanja na politični dialog – na ponedeljkovih protestih po pridržanju Carlesa Puigdemonta je ponekod demonstrantom potrpljenja zmanjkalo in španski notranji minister Juan Ignacio Zoido si je končno oddahnil – da, tudi katalonski separatisti so nasilni. Seveda pa so se stvari spremenile, odkar je na oblasti Madrid. Če so katalonski policisti prvega oktobra pogumno stopili v bran volivcem, a kljub temu z zaplembo volilnih skrinjic učinkovito opravili svoje delo, so te dni vso to simpatijo zapravili in poželi val kritik.

 

Na politični ravni so stvari malce drugačne. "Carlesa Pugidemonta in njegove" sicer mnogi označujejo za bleferje, saj pravega projekta za neodvisno katalonsko republiko resda ni bilo, a treba je priznati, da kljub improvizaciji vztrajajo in temu podrejajo svoja zasebna življenja. Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo? Španska stran gre s svojim ravnanjem vedno znova predaleč, saj recimo preventivni zapor utemeljuje z dejstvom, da se ambicijam po neodvisnosti pravzaprav niso odrekli. In tako je tudi zadnji, že tretji kandidat za predsednika Generalitat Jordi Turull moral znova v zapor, kljub temu, da dan prej v svojem govoru v parlamentu niti z besedico ni omenil republike. Počasi se na to odzivajo tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, kot sta Amnesty International ali pa Komite za človekove pravice Združenih narodov, ki je že sprejelo v postopek zahtevo Jordija Sáncheza po zagotovitvi njegovih političnih pravic in zahtevalo tudi preventivne ukrepe, te strategije pa se je sedaj poslužil tudi Puigdemont. Odpoved poslanskemu sedežu in umik iz politike ne služita ničemur, kot to kaže primer notranjega ministra odstavljene katalonske vlade Joaquima Forna, ki po petih mesecih še vedno sedi za rešetkami. Nič bolje ne kaže Jordiju Cuixartu, da o podpredsedniku Oriolu Junquerasu sploh ne govorimo. Ugledni španski juristi govorijo o prevarikaciji, o namerno napačni interpretaciji zakonov v zvezi z obtožbami o uporu. Prav prvi evropski nalog za aretacijo je tu naletel na nepremostljive težave, zato so ga Španci tudi umaknili.

 

Bo drugi poskus uspešen? Že takoj so vsi poudarili, da je nemška ustava le bolj naklonjena izročitvi Carlesa Puigdemonta, zato so španski tajni agenti tudi počakali, da se je stvar odvila na nemških tleh. A kljub temu nekateri menijo, da pravih razlogov za izročitev na podlagi kaznivega dejanja upora ni. Nemško sodstvo je zaenkrat bolj strogo kot belgijsko in je Carlesa Puigdemonta zadržalo v priporu, dokler se postopki ne zaključijo. Nasprotno so štirje ministri v pregnanstvu, trije v Bruslju in ena na Škotskem, zaenkrat na prostosti. Oči so uprte v Neumünster, od tega je odvisno, ali bo Španija lahko nadaljevala s svojimi represivnimi prijemi ali pa bo morda le prisiljena ubrati malce drugačno pot pri reševanju katalonskega problema.

 

Zaenkrat se trdno drži svoje strategije prilivanja olja na ogenj. Pred časom spontano nastali lokalni komiteji za obrambo republike (Comite per la Defensa de la República) so po zadnjih dogodkih odgovorili s protesti pred delegacijami španske vlade v Kataloniji, na avtocestah in drugih pomembnih cestnih povezavah. Katalonski parlament je za sredo napovedal sejo, na kateri bo govoril o zagotovitvi političnih pravic zaprtih in preganjanih politikov in potezi Združenih Narodov, a tudi o pobudah opozicije o nevtralnosti institucij, dialogu, spravi in civilnih pravicah. Znova je slišati "Puigdemont, el nostre president", Puigdemont, naš predsednik in "Ni un pas enrere", Niti koraka nazaj.

 

Korakov nazaj je bilo na katalonski strani kar nekaj, a vedno znova je španska stran odgovorila s še več represije. Tako podpredsednica španske vlade predlaga debato v katalonskem parlamentu o sektarizmu na katalonski javni televiziji TV3, na udaru je vedno znova tudi položaj katalonščine in kastiljščine v šolstvu. Tako radiotelevizija kot šolstvo sta namreč španski vladi že dolgo trn v peti in sedaj na vse možne načine poskuša vodo speljati na svoj mlin. Vprašanje je, kam bo to vso stvar pripeljalo. Dejstvo je, da so politiki v izgnanstvu uspeli internacionalizirati konflikt, ki ga je Evropska unija vztrajno označevala za notranjega. Velika Britanija, Belgija in Nemčija bodo morale odločati o tem, ali katalonske politike v izgnanstvu izročijo španskim sodnim oblastem. Bodo španske obtožbe dovolj trdne in prepričljive?

 

Ves zaplet močno spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori: kaj je primerna kazen za poželjivo spogledovanje z neodvisnostjo? Daleč smo namreč še od salomonskega razpleta devetih udarcev po senci ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
4
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
13
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.050
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.140
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.908
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.335
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.214
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.063
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 914
08/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 669
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.046
10/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.055