Komentar

Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji

Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno jasno. Ko se je zdelo, da katalonski proces zamira in se izgublja v notranjih bojih, je špansko državno tožilstvo s ponovno izdajo evropskega naloga za aretacijo poskrbelo, da se je pozornost po protestih upokojencev z ulic po vsej državi znova preusmerila na Katalonijo.

27.03.2018 22:36
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Madrid   neodvisnost   Carles Puigdemont   Jordi Turull   Nemčija   Evropska unija

Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo?

V Madridu so vsekakor pripravljeni iti do konca v svojih prizadevanjih za popolno uničenje vsakega upanja na politični dialog – na ponedeljkovih protestih po pridržanju Carlesa Puigdemonta je ponekod demonstrantom potrpljenja zmanjkalo in španski notranji minister Juan Ignacio Zoido si je končno oddahnil – da, tudi katalonski separatisti so nasilni. Seveda pa so se stvari spremenile, odkar je na oblasti Madrid. Če so katalonski policisti prvega oktobra pogumno stopili v bran volivcem, a kljub temu z zaplembo volilnih skrinjic učinkovito opravili svoje delo, so te dni vso to simpatijo zapravili in poželi val kritik.

 

Na politični ravni so stvari malce drugačne. "Carlesa Pugidemonta in njegove" sicer mnogi označujejo za bleferje, saj pravega projekta za neodvisno katalonsko republiko resda ni bilo, a treba je priznati, da kljub improvizaciji vztrajajo in temu podrejajo svoja zasebna življenja. Koliko ljudi je danes pripravljenih iti v zapor ali se podati v izgnanstvo? Španska stran gre s svojim ravnanjem vedno znova predaleč, saj recimo preventivni zapor utemeljuje z dejstvom, da se ambicijam po neodvisnosti pravzaprav niso odrekli. In tako je tudi zadnji, že tretji kandidat za predsednika Generalitat Jordi Turull moral znova v zapor, kljub temu, da dan prej v svojem govoru v parlamentu niti z besedico ni omenil republike. Počasi se na to odzivajo tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, kot sta Amnesty International ali pa Komite za človekove pravice Združenih narodov, ki je že sprejelo v postopek zahtevo Jordija Sáncheza po zagotovitvi njegovih političnih pravic in zahtevalo tudi preventivne ukrepe, te strategije pa se je sedaj poslužil tudi Puigdemont. Odpoved poslanskemu sedežu in umik iz politike ne služita ničemur, kot to kaže primer notranjega ministra odstavljene katalonske vlade Joaquima Forna, ki po petih mesecih še vedno sedi za rešetkami. Nič bolje ne kaže Jordiju Cuixartu, da o podpredsedniku Oriolu Junquerasu sploh ne govorimo. Ugledni španski juristi govorijo o prevarikaciji, o namerno napačni interpretaciji zakonov v zvezi z obtožbami o uporu. Prav prvi evropski nalog za aretacijo je tu naletel na nepremostljive težave, zato so ga Španci tudi umaknili.

 

Bo drugi poskus uspešen? Že takoj so vsi poudarili, da je nemška ustava le bolj naklonjena izročitvi Carlesa Puigdemonta, zato so španski tajni agenti tudi počakali, da se je stvar odvila na nemških tleh. A kljub temu nekateri menijo, da pravih razlogov za izročitev na podlagi kaznivega dejanja upora ni. Nemško sodstvo je zaenkrat bolj strogo kot belgijsko in je Carlesa Puigdemonta zadržalo v priporu, dokler se postopki ne zaključijo. Nasprotno so štirje ministri v pregnanstvu, trije v Bruslju in ena na Škotskem, zaenkrat na prostosti. Oči so uprte v Neumünster, od tega je odvisno, ali bo Španija lahko nadaljevala s svojimi represivnimi prijemi ali pa bo morda le prisiljena ubrati malce drugačno pot pri reševanju katalonskega problema.

 

Zaenkrat se trdno drži svoje strategije prilivanja olja na ogenj. Pred časom spontano nastali lokalni komiteji za obrambo republike (Comite per la Defensa de la República) so po zadnjih dogodkih odgovorili s protesti pred delegacijami španske vlade v Kataloniji, na avtocestah in drugih pomembnih cestnih povezavah. Katalonski parlament je za sredo napovedal sejo, na kateri bo govoril o zagotovitvi političnih pravic zaprtih in preganjanih politikov in potezi Združenih Narodov, a tudi o pobudah opozicije o nevtralnosti institucij, dialogu, spravi in civilnih pravicah. Znova je slišati "Puigdemont, el nostre president", Puigdemont, naš predsednik in "Ni un pas enrere", Niti koraka nazaj.

 

Korakov nazaj je bilo na katalonski strani kar nekaj, a vedno znova je španska stran odgovorila s še več represije. Tako podpredsednica španske vlade predlaga debato v katalonskem parlamentu o sektarizmu na katalonski javni televiziji TV3, na udaru je vedno znova tudi položaj katalonščine in kastiljščine v šolstvu. Tako radiotelevizija kot šolstvo sta namreč španski vladi že dolgo trn v peti in sedaj na vse možne načine poskuša vodo speljati na svoj mlin. Vprašanje je, kam bo to vso stvar pripeljalo. Dejstvo je, da so politiki v izgnanstvu uspeli internacionalizirati konflikt, ki ga je Evropska unija vztrajno označevala za notranjega. Velika Britanija, Belgija in Nemčija bodo morale odločati o tem, ali katalonske politike v izgnanstvu izročijo španskim sodnim oblastem. Bodo španske obtožbe dovolj trdne in prepričljive?

 

Ves zaplet močno spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori: kaj je primerna kazen za poželjivo spogledovanje z neodvisnostjo? Daleč smo namreč še od salomonskega razpleta devetih udarcev po senci ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990