Komentar

Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik

Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na bivšega dvojnega agenta Sergeja Skripala ne bo koristila nikomur, še najmanj evropski enotnosti. Ta je v primeru države, ki de facto sploh ni več članica Unije, pokazala konkretne razpoke v vrednostnem sistemu "združene Evrope". Kar je seveda voda na mlin tistim, ki računajo na postopno dezintegracijo Evropske unije. Leta 2015 smo komaj preživeli t.i. migrantsko krizo, zdaj pa naglo tonemo v novo poglavje hladne vojne, le da je tokrat namesto Sovjetske zveze na drugi strani mnogo bolj prefinjen, spreten in preračunljiv nasprotnik, ki ima v evropski politiki precej zaveznikov. Tudi pri nas.

29.03.2018 00:35
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Vladimir Putin   Rusija   EU   Velika Britanija   živčni strup   izgon   diplomacija   Max Stierlitz   Evropa   solidarnost   vrednote   demokracija   Jelcin

Foto: Itar-Tass

Za slovensko politiko ni tako relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom precej hitro in neposredno obsodili Ruse, pač pa je bolj pomembno vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina.

Včasih se zdi, da so ljudje, ki upravljajo s slovensko državo, prespali obdobje neuvrščene Jugoslavije in so sveto prepričani, da je bila SFRJ nekoč integralni del Varšavskega pakta in kot takšna satelit Sovjetske zveze. Kar seveda niti slučajno ni res. Začelo se je z Informbirojem in Stalinovim izgonom Titove Jugoslavije iz "sovjetskega kluba". Če ne bi izbruhnila korejska vojna, pravijo zgodovinarji, bi sovjetski tanki vdrli na Balkan in odstranili Josipa Broza. Po Stalinovi smrti so se odnosi med Beogradom in Moskvo sicer otoplili, vendar neke posebne ljubezni ni bilo nikoli več. Nezaupanje, ki so ga vodilni jugoslovanski komunisti - predvsem po Titovi zaslugi - gojili do Rusov, je ostalo do maršalove smrti leta 1980. S padecm berlinskega zidu in koncem komunizma v vzhodni Evropi se je v prihodnjih letih Sovjetska zveza ekonomsko izčrpala, zato se ni več ukvarjala z geostrateškimi interesi, ampak v glavnem le še sama s sabo. Zahod je oboževal Gorbačova, ker je bil grobar rdečega imperija, Rusi so ga na drugi strani v glavnem sovražili, ker je pokopal največjo državo na svetu in bil zato v njihovih očeh navaden luzer. Jelcin je to izkoristil in Gobija elegentno odstranil, vendar kot predsednik Rusije brez zahodne podpore niti on ne bi dolgo ostal na oblasti. V desetdesetih je bila namreč Rusija ekonomskem in družbenem razsulu, dekadenco pa je poosebljal kar Jelcin sam s svojim alkoholizmom in zdravstvenimi težavami. Rusija je bila failed state, ki jo je ugrabila peščica najmočnejših oliharhov, v primerjavi s katerimi so bili kasnejši slovenski tajkuni pravzaprav dobrotniki. Ker je Jelcinovo zdravje naglo pešalo, so kremeljski strategi začeli tuhtati, kakšen profil človeka bi morali ponuditi ruski javnosti, da bi ga ta vzljubila in podprla, če bi se znašel na oblasti.

 

Tako so prišli do Putina.

 

 

 

 

Timothy D. Snyder, strokovnjak za holokavst ter zgodovino vzhodne in srednje Evrope, profesor zgodovine na univerzi Yale, bo 5. aprila izdal knjigo The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America (vir), v kateri opisuje tudi skrbno načrtovano iskanje "idealnega lika" iz ruske popularne kulture, s pomočjo katerega bi se lahko zmanipuliralo javno mnenje. V tem projektu, kjer so v bistvu iskali Jelcinovega naslednika, je zmagal Max Otto von Stierlitz. Gre za fiktivni lik sovjetskega pisatelja Juliana Semjonova, ki so ga tudi ekranizirali: Stierlitz je bil infiltrirani sovjetski vohun v času II. svetovne vojne v nacistični Nemčiji.

 

Vam je zgodba s Putinom zdaj že kaj bolj razumljiva?

 

 

Literarna podlaga za rojstvo Vladimirja Putina je bil sovjetski agent Max Stierlitz.

 

 

Vladimir Putin je bil agent KGB v Vzhodni Nemčiji (NDR), po propadu Sovjetske zveze je počasi priplezal v ožji krog kremeljskih zaupnikov, dokler ni postal direktor ruske obveščevalne službe FSB, avgusta 1999 pa ga je Jelcin - še vedno relativno neznanega širši javnosti - nenadoma postavil za premierja. Konec leta 1999 je bil Vladimir Vladimirovič že uradni Jelcinov naslednik, saj je ruski predsednik 31. decembra 1999 (ne)pričakovano odstopil. Max Stierlitz je nenadoma postal najmočnejša politična figura v Rusiji. Potreboval je samo še krizo (terorizem, vojna), da je dobil status zmagovalca in njegova priljubljenost med Rusi je strmo naraščala. Snyder piše, da je Putinova priljubljenost pred drugo čečensko vojno znašala pičla 2 odstotka, po njenem "zmagovitem" koncu pa že 45 %.

 

Po leta 2000 se Vladimir Putin ni več poslovil od oblasti. Nihče mu ne more oporekati, da je današnja Rusija tudi po njegovi zaslugi nekaj čisto drugega od države, v kateri je Putin pred 18 leti prišel na oblast. Hkrati pa so ob gospodarski rasti Rusijo vsa ta leta zaznamovali madeži, ki to državo postavljajo med napol avtoritarne družbe, kjer je medijska svoboda okrnjena, kjer so so številni nerežimski politiki, novinarji uredniki umrli nasilne smrti, kjer je delovanje opozicije močno ovirano in kjer je očiten kult osebnosti predsednika. Vse to sproža mnoga upravičena vprašanja o tem, kakšna je prava narava Vladimirja Putina, ki je v zadnjih letih že odkrito stremi k obnovitvi nekdanje imperialne carske Rusije. Res je, da mu domače javno mnenje večinsko še vedno nekritično sledi, toda obenem je vedno več dokazov, kako nevaren postaja v svojih ambicijah.

 

Zadnja zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo bi morala biti svarilo, da gre pri Putinu vendarle za nekatera temeljna in bistvena vprašanja, ki se tičejo evropskih vrednot in civilizacijskih standardov, zato so pomisleki v prevladujočem delu slovenske politike pravzaprav pomenljivi. Nihče nas ne sili, da poslabšamo odnose s Putinovo Rusijo, vendar nas obenem tudi nihče ne zadržuje v Evropski uniji in zvezi NATO. Je že res, da niti Avstrija niti Švica nista izgnali nikogar od ruskega diplomatskega osebja, toda obe državi sta nevtralni in v tem smislu nikomur ničesar ne dolgujeta. Dileme, s katerimi se sooča slovenska vlada v odstopu, niti niso konkretne, saj nas nihče ne zavezuje, da sledimo drugim članicam EU, pač pa so načelne narave. Tudi če je premier Miro Cerar zaradi napada z živčnim strupom novičok v Veliki Britaniji odpovedal uradni obisk Moskve in tudi če predsednik Borut Pahor včeraj povedal nekaj zelo tehtnih in treznih besed o solidarnosti med evropskimi državami, to še ne spremeni dejstva, da je slovensko javno mnenje bolj kot Zahodu naklonjeno Rusiji. Bržkone bi danes referendum o vstopu v NATO propadel, saj bi 60% glasovalo proti. Pač pa bi uspel referendum o tesnejšem sodelovanju z Rusijo.

 

Paradoks slovenskega javnega mnenja je dvoplasten; po eni strani gre - kaj pa drugega - za prislovično kljubovanje Bruslju in večjim evropskih državam, češ "ne bomo vam sledili, kaj nam pa morete", po drugi pa imamo opravka tudi z generacijskim kompleksom. Naklonjenost Rusiji in celo Putinu (pa ne le med levičarji, ki že dvajset let zmotno, naivno mislijo, da so v Rusiji še vedno na oblasti komunisti in da Putin hodi v cerkev le zaradi lepšega, temveč celo med desničarji, ki se jim dopade njegov avtoritarni koncept vladanja) je namreč indikator medgeneracijskega konflikta med starejšo generacijo, polno nostalgije po "dobrih starih časih" na eni, ter mlajših, ki gledajo na svet precej drugače, na drugi strani. Slovenska družba je prevečkrat ujetnica gerontokracije, ki ne zmore preživeti brez podrejanja simbolni avtoriteti (cesar, Tito, Putin) in ima v medijih prevladujoč glas. Vendar pa je bolj pomenljiv odnos mlajših, ki odhajajo v tujino študirat, živet ali delat. Izbira njihovih ciljnih držav ali mest je sama po sebi dovolj zgovorna - odhajajo v Berlin, London, Barcelono in Združene države, ne pa v Moskvo ali Minsk.

 

Zato za slovensko politiko ta trenutek ni relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom resda precej hitro in neposredno obsodili (sic!) Ruse, pač pa je vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina. Prepričan sem, da se ne in da si naivno domišlja, da smo zaradi nekaj hladnih nasmeškov Vladimirja Vladimiroviča postali osrednja deviza ruskega strateškaga interesa in da gre povrh vsega še za iskreno prijateljstvo, zaradi katerega smo pripravljeni tvegati prihodnost dobrih partnerskih odnosov z Američani in ključnimi evropskimi državami.

 

Morda bodo proruski slovenski politiki to dojeli šele takrat, ko bo treba najti zaveznike za rešitev arbitražnega problema s Hrvaško. Saj res, pomagali nam bodo ruski bratje. Bržkone podobno goreče, kot so nam na pariški mirovni konferenci leta 1947 priborili nazaj Trst in Gorico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reciklirane volitve: Zakaj ne bodo dovolili svetlobe
18
22.05.2018 23:00
Ker je do volitev in s tem dokončnega konca Cerarjeve vlade le še deset dni, sem se spomnil na nek svoj zapis, ki je nastal ob ... Več.
Piše: Miha Burger
"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"
16
22.05.2018 00:30
Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če "zmagovalec" Šarec ne bo takoj začel silovito napadati Janše, potem bo 3. junij njegov Stalingrad
23
20.05.2018 23:53
Predvolilne ankete z vzorcem 700 in še nekaj vprašanih so očitno deplasirane. Ne morejo napovedati rezultata volitev, ki bodo 3. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Uničenje otroške kardiologije v UKC Ljubljana in posledice za slovensko pediatrijo so dolgoročna nacionalna katastrofa!
13
18.05.2018 23:59
Normal 0 false false false EN-US JA ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!
9
16.05.2018 06:00
Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?
17
15.05.2018 00:38
Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zakaj je ob varstvu pravic neizbranih kandidatov za varuha konkurence umrla pravna država
3
13.05.2018 23:59
Na portalu+ smo že pisali o tem, kako malomarno - verjamem, da celo naklepno - so se gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Gibanje #MeToo: Žensko vprašanje je namreč mnogo več kot nastop na odrskih deskah in kazanje belega ženskega telesa
4
13.05.2018 10:26
Tarana Burke je ženska v univerzalnem pomenu besede, ki se je začela boriti za človekove pravice že, ko je bila stara 14 let in ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Dosežki Milojke Kolar Celarc so vidni zlasti na slovenskih pokopališčih in v marinah na Jadranu
9
12.05.2018 07:45
Ko misliš, da si že vse videl in vse slišal, stopi pred kamero Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana. In pove, da resno ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Referendum o Janezu Janši - to je največji intelektualni domet slovenske levice!
33
10.05.2018 23:59
Jankoviću in Erjavcu, temu najnovejšemu dvojčku politične premetenosti, pa tudi Židanu, Cerarju in predsednikom strank, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!
9
08.05.2018 21:43
Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo veliko soočenje na nacionalki: Če bi Janša manj govoril in se več smejal, bi SDS gladko zmagala!
26
08.05.2018 01:10
Včerajšnje veliko soočenje kar dvajsetih predsednikov strank na nacionalki je bilo sumljivo mirno in nekonfliktno. Tako zelo, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
(Pred)volilna glosa: Tudi v Sloveniji imajo oblast politične stranke, mar ne?
10
06.05.2018 23:55
Analiza rezultatov zadnjih volitev v Državni zbor pokaže, da se temeljna ustavnopravna načela, povezana z volilnim sistemom, ... Več.
Piše: Zoran Božič
Če vas glede zdravstva ponovno želijo pripeljati žejne čez vodo, potem ne pozabite, da boste verjetno tudi vi nekoč končali v bolnišnici
4
05.05.2018 08:00
Normal 0 false false false EN-US JA ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska bipolarnost: noro zaljubljeni v leni socializem, obenem pa bi uživali kapitalističnem materializmu
19
04.05.2018 12:15
Pred prvomajskimi prazniki sem imel intervju za švicarski nacionalno radiotelevizijo SRF in med odgovarjanjem na vprašanje, kaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kakšna je politična prihodnost Slovenije?
8
02.05.2018 21:45
Zdi se mi, da je bila zadnja slovenska vlada relativno neuspešna. V tem me podpira tudi javno mnenje v sedanjih mnenjskih ... Več.
Piše: Keith Miles
Realnost predvolilnih obljub: nekaj mitov in legend
7
01.05.2018 20:27
Prvi predvolilni nastopi kažejo, da bodo na ekonomskem področju igrale pomembno vlogo predvsem tri teme: javni dolg, demografska ... Več.
Piše: Bine Kordež
"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"
0
30.04.2018 22:05
Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.477
02/
Če "zmagovalec" Šarec ne bo takoj začel silovito napadati Janše, potem bo 3. junij njegov Stalingrad
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.152
03/
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.434
04/
Jankovićeva "beatifikacija" trde levice: Janez Kocijančič je postal častni občan Ljubljane
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.619
05/
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.883
06/
Reciklirane volitve: Zakaj ne bodo dovolili svetlobe
Miha Burger
Ogledov: 1.790
07/
Zdaj že nekdanji premier Miro Cerar si je za blejski strateški forum izplačal 3,20 evrov dnevnice
Uredništvo
Ogledov: 2.157
08/
Uničenje otroške kardiologije v UKC Ljubljana in posledice za slovensko pediatrijo so dolgoročna nacionalna katastrofa!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.006
09/
Objava sodbe v imenu ljudstva
Uredništvo
Ogledov: 1.163
10/
Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!
Miha Burger
Ogledov: 1.311