Komentar

Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik

Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na bivšega dvojnega agenta Sergeja Skripala ne bo koristila nikomur, še najmanj evropski enotnosti. Ta je v primeru države, ki de facto sploh ni več članica Unije, pokazala konkretne razpoke v vrednostnem sistemu "združene Evrope". Kar je seveda voda na mlin tistim, ki računajo na postopno dezintegracijo Evropske unije. Leta 2015 smo komaj preživeli t.i. migrantsko krizo, zdaj pa naglo tonemo v novo poglavje hladne vojne, le da je tokrat namesto Sovjetske zveze na drugi strani mnogo bolj prefinjen, spreten in preračunljiv nasprotnik, ki ima v evropski politiki precej zaveznikov. Tudi pri nas.

29.03.2018 00:35
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Vladimir Putin   Rusija   EU   Velika Britanija   živčni strup   izgon   diplomacija   Max Stierlitz   Evropa   solidarnost   vrednote   demokracija   Jelcin

Foto: Itar-Tass

Za slovensko politiko ni tako relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom precej hitro in neposredno obsodili Ruse, pač pa je bolj pomembno vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina.

Včasih se zdi, da so ljudje, ki upravljajo s slovensko državo, prespali obdobje neuvrščene Jugoslavije in so sveto prepričani, da je bila SFRJ nekoč integralni del Varšavskega pakta in kot takšna satelit Sovjetske zveze. Kar seveda niti slučajno ni res. Začelo se je z Informbirojem in Stalinovim izgonom Titove Jugoslavije iz "sovjetskega kluba". Če ne bi izbruhnila korejska vojna, pravijo zgodovinarji, bi sovjetski tanki vdrli na Balkan in odstranili Josipa Broza. Po Stalinovi smrti so se odnosi med Beogradom in Moskvo sicer otoplili, vendar neke posebne ljubezni ni bilo nikoli več. Nezaupanje, ki so ga vodilni jugoslovanski komunisti - predvsem po Titovi zaslugi - gojili do Rusov, je ostalo do maršalove smrti leta 1980. S padecm berlinskega zidu in koncem komunizma v vzhodni Evropi se je v prihodnjih letih Sovjetska zveza ekonomsko izčrpala, zato se ni več ukvarjala z geostrateškimi interesi, ampak v glavnem le še sama s sabo. Zahod je oboževal Gorbačova, ker je bil grobar rdečega imperija, Rusi so ga na drugi strani v glavnem sovražili, ker je pokopal največjo državo na svetu in bil zato v njihovih očeh navaden luzer. Jelcin je to izkoristil in Gobija elegentno odstranil, vendar kot predsednik Rusije brez zahodne podpore niti on ne bi dolgo ostal na oblasti. V desetdesetih je bila namreč Rusija ekonomskem in družbenem razsulu, dekadenco pa je poosebljal kar Jelcin sam s svojim alkoholizmom in zdravstvenimi težavami. Rusija je bila failed state, ki jo je ugrabila peščica najmočnejših oliharhov, v primerjavi s katerimi so bili kasnejši slovenski tajkuni pravzaprav dobrotniki. Ker je Jelcinovo zdravje naglo pešalo, so kremeljski strategi začeli tuhtati, kakšen profil človeka bi morali ponuditi ruski javnosti, da bi ga ta vzljubila in podprla, če bi se znašel na oblasti.

 

Tako so prišli do Putina.

 

 

 

 

Timothy D. Snyder, strokovnjak za holokavst ter zgodovino vzhodne in srednje Evrope, profesor zgodovine na univerzi Yale, bo 5. aprila izdal knjigo The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America (vir), v kateri opisuje tudi skrbno načrtovano iskanje "idealnega lika" iz ruske popularne kulture, s pomočjo katerega bi se lahko zmanipuliralo javno mnenje. V tem projektu, kjer so v bistvu iskali Jelcinovega naslednika, je zmagal Max Otto von Stierlitz. Gre za fiktivni lik sovjetskega pisatelja Juliana Semjonova, ki so ga tudi ekranizirali: Stierlitz je bil infiltrirani sovjetski vohun v času II. svetovne vojne v nacistični Nemčiji.

 

Vam je zgodba s Putinom zdaj že kaj bolj razumljiva?

 

 

Literarna podlaga za rojstvo Vladimirja Putina je bil sovjetski agent Max Stierlitz.

 

 

Vladimir Putin je bil agent KGB v Vzhodni Nemčiji (NDR), po propadu Sovjetske zveze je počasi priplezal v ožji krog kremeljskih zaupnikov, dokler ni postal direktor ruske obveščevalne službe FSB, avgusta 1999 pa ga je Jelcin - še vedno relativno neznanega širši javnosti - nenadoma postavil za premierja. Konec leta 1999 je bil Vladimir Vladimirovič že uradni Jelcinov naslednik, saj je ruski predsednik 31. decembra 1999 (ne)pričakovano odstopil. Max Stierlitz je nenadoma postal najmočnejša politična figura v Rusiji. Potreboval je samo še krizo (terorizem, vojna), da je dobil status zmagovalca in njegova priljubljenost med Rusi je strmo naraščala. Snyder piše, da je Putinova priljubljenost pred drugo čečensko vojno znašala pičla 2 odstotka, po njenem "zmagovitem" koncu pa že 45 %.

 

Po leta 2000 se Vladimir Putin ni več poslovil od oblasti. Nihče mu ne more oporekati, da je današnja Rusija tudi po njegovi zaslugi nekaj čisto drugega od države, v kateri je Putin pred 18 leti prišel na oblast. Hkrati pa so ob gospodarski rasti Rusijo vsa ta leta zaznamovali madeži, ki to državo postavljajo med napol avtoritarne družbe, kjer je medijska svoboda okrnjena, kjer so so številni nerežimski politiki, novinarji uredniki umrli nasilne smrti, kjer je delovanje opozicije močno ovirano in kjer je očiten kult osebnosti predsednika. Vse to sproža mnoga upravičena vprašanja o tem, kakšna je prava narava Vladimirja Putina, ki je v zadnjih letih že odkrito stremi k obnovitvi nekdanje imperialne carske Rusije. Res je, da mu domače javno mnenje večinsko še vedno nekritično sledi, toda obenem je vedno več dokazov, kako nevaren postaja v svojih ambicijah.

 

Zadnja zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo bi morala biti svarilo, da gre pri Putinu vendarle za nekatera temeljna in bistvena vprašanja, ki se tičejo evropskih vrednot in civilizacijskih standardov, zato so pomisleki v prevladujočem delu slovenske politike pravzaprav pomenljivi. Nihče nas ne sili, da poslabšamo odnose s Putinovo Rusijo, vendar nas obenem tudi nihče ne zadržuje v Evropski uniji in zvezi NATO. Je že res, da niti Avstrija niti Švica nista izgnali nikogar od ruskega diplomatskega osebja, toda obe državi sta nevtralni in v tem smislu nikomur ničesar ne dolgujeta. Dileme, s katerimi se sooča slovenska vlada v odstopu, niti niso konkretne, saj nas nihče ne zavezuje, da sledimo drugim članicam EU, pač pa so načelne narave. Tudi če je premier Miro Cerar zaradi napada z živčnim strupom novičok v Veliki Britaniji odpovedal uradni obisk Moskve in tudi če predsednik Borut Pahor včeraj povedal nekaj zelo tehtnih in treznih besed o solidarnosti med evropskimi državami, to še ne spremeni dejstva, da je slovensko javno mnenje bolj kot Zahodu naklonjeno Rusiji. Bržkone bi danes referendum o vstopu v NATO propadel, saj bi 60% glasovalo proti. Pač pa bi uspel referendum o tesnejšem sodelovanju z Rusijo.

 

Paradoks slovenskega javnega mnenja je dvoplasten; po eni strani gre - kaj pa drugega - za prislovično kljubovanje Bruslju in večjim evropskih državam, češ "ne bomo vam sledili, kaj nam pa morete", po drugi pa imamo opravka tudi z generacijskim kompleksom. Naklonjenost Rusiji in celo Putinu (pa ne le med levičarji, ki že dvajset let zmotno, naivno mislijo, da so v Rusiji še vedno na oblasti komunisti in da Putin hodi v cerkev le zaradi lepšega, temveč celo med desničarji, ki se jim dopade njegov avtoritarni koncept vladanja) je namreč indikator medgeneracijskega konflikta med starejšo generacijo, polno nostalgije po "dobrih starih časih" na eni, ter mlajših, ki gledajo na svet precej drugače, na drugi strani. Slovenska družba je prevečkrat ujetnica gerontokracije, ki ne zmore preživeti brez podrejanja simbolni avtoriteti (cesar, Tito, Putin) in ima v medijih prevladujoč glas. Vendar pa je bolj pomenljiv odnos mlajših, ki odhajajo v tujino študirat, živet ali delat. Izbira njihovih ciljnih držav ali mest je sama po sebi dovolj zgovorna - odhajajo v Berlin, London, Barcelono in Združene države, ne pa v Moskvo ali Minsk.

 

Zato za slovensko politiko ta trenutek ni relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom resda precej hitro in neposredno obsodili (sic!) Ruse, pač pa je vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina. Prepričan sem, da se ne in da si naivno domišlja, da smo zaradi nekaj hladnih nasmeškov Vladimirja Vladimiroviča postali osrednja deviza ruskega strateškaga interesa in da gre povrh vsega še za iskreno prijateljstvo, zaradi katerega smo pripravljeni tvegati prihodnost dobrih partnerskih odnosov z Američani in ključnimi evropskimi državami.

 

Morda bodo proruski slovenski politiki to dojeli šele takrat, ko bo treba najti zaveznike za rešitev arbitražnega problema s Hrvaško. Saj res, pomagali nam bodo ruski bratje. Bržkone podobno goreče, kot so nam na pariški mirovni konferenci leta 1947 priborili nazaj Trst in Gorico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,643
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,379
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,378
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,472
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,201
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,109
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,834