Komentar

Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik

Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na bivšega dvojnega agenta Sergeja Skripala ne bo koristila nikomur, še najmanj evropski enotnosti. Ta je v primeru države, ki de facto sploh ni več članica Unije, pokazala konkretne razpoke v vrednostnem sistemu "združene Evrope". Kar je seveda voda na mlin tistim, ki računajo na postopno dezintegracijo Evropske unije. Leta 2015 smo komaj preživeli t.i. migrantsko krizo, zdaj pa naglo tonemo v novo poglavje hladne vojne, le da je tokrat namesto Sovjetske zveze na drugi strani mnogo bolj prefinjen, spreten in preračunljiv nasprotnik, ki ima v evropski politiki precej zaveznikov. Tudi pri nas.

29.03.2018 00:35
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Vladimir Putin   Rusija   EU   Velika Britanija   živčni strup   izgon   diplomacija   Max Stierlitz   Evropa   solidarnost   vrednote   demokracija   Jelcin

Foto: Itar-Tass

Za slovensko politiko ni tako relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom precej hitro in neposredno obsodili Ruse, pač pa je bolj pomembno vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina.

Včasih se zdi, da so ljudje, ki upravljajo s slovensko državo, prespali obdobje neuvrščene Jugoslavije in so sveto prepričani, da je bila SFRJ nekoč integralni del Varšavskega pakta in kot takšna satelit Sovjetske zveze. Kar seveda niti slučajno ni res. Začelo se je z Informbirojem in Stalinovim izgonom Titove Jugoslavije iz "sovjetskega kluba". Če ne bi izbruhnila korejska vojna, pravijo zgodovinarji, bi sovjetski tanki vdrli na Balkan in odstranili Josipa Broza. Po Stalinovi smrti so se odnosi med Beogradom in Moskvo sicer otoplili, vendar neke posebne ljubezni ni bilo nikoli več. Nezaupanje, ki so ga vodilni jugoslovanski komunisti - predvsem po Titovi zaslugi - gojili do Rusov, je ostalo do maršalove smrti leta 1980. S padecm berlinskega zidu in koncem komunizma v vzhodni Evropi se je v prihodnjih letih Sovjetska zveza ekonomsko izčrpala, zato se ni več ukvarjala z geostrateškimi interesi, ampak v glavnem le še sama s sabo. Zahod je oboževal Gorbačova, ker je bil grobar rdečega imperija, Rusi so ga na drugi strani v glavnem sovražili, ker je pokopal največjo državo na svetu in bil zato v njihovih očeh navaden luzer. Jelcin je to izkoristil in Gobija elegentno odstranil, vendar kot predsednik Rusije brez zahodne podpore niti on ne bi dolgo ostal na oblasti. V desetdesetih je bila namreč Rusija ekonomskem in družbenem razsulu, dekadenco pa je poosebljal kar Jelcin sam s svojim alkoholizmom in zdravstvenimi težavami. Rusija je bila failed state, ki jo je ugrabila peščica najmočnejših oliharhov, v primerjavi s katerimi so bili kasnejši slovenski tajkuni pravzaprav dobrotniki. Ker je Jelcinovo zdravje naglo pešalo, so kremeljski strategi začeli tuhtati, kakšen profil človeka bi morali ponuditi ruski javnosti, da bi ga ta vzljubila in podprla, če bi se znašel na oblasti.

 

Tako so prišli do Putina.

 

 

 

 

Timothy D. Snyder, strokovnjak za holokavst ter zgodovino vzhodne in srednje Evrope, profesor zgodovine na univerzi Yale, bo 5. aprila izdal knjigo The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America (vir), v kateri opisuje tudi skrbno načrtovano iskanje "idealnega lika" iz ruske popularne kulture, s pomočjo katerega bi se lahko zmanipuliralo javno mnenje. V tem projektu, kjer so v bistvu iskali Jelcinovega naslednika, je zmagal Max Otto von Stierlitz. Gre za fiktivni lik sovjetskega pisatelja Juliana Semjonova, ki so ga tudi ekranizirali: Stierlitz je bil infiltrirani sovjetski vohun v času II. svetovne vojne v nacistični Nemčiji.

 

Vam je zgodba s Putinom zdaj že kaj bolj razumljiva?

 

 

Literarna podlaga za rojstvo Vladimirja Putina je bil sovjetski agent Max Stierlitz.

 

 

Vladimir Putin je bil agent KGB v Vzhodni Nemčiji (NDR), po propadu Sovjetske zveze je počasi priplezal v ožji krog kremeljskih zaupnikov, dokler ni postal direktor ruske obveščevalne službe FSB, avgusta 1999 pa ga je Jelcin - še vedno relativno neznanega širši javnosti - nenadoma postavil za premierja. Konec leta 1999 je bil Vladimir Vladimirovič že uradni Jelcinov naslednik, saj je ruski predsednik 31. decembra 1999 (ne)pričakovano odstopil. Max Stierlitz je nenadoma postal najmočnejša politična figura v Rusiji. Potreboval je samo še krizo (terorizem, vojna), da je dobil status zmagovalca in njegova priljubljenost med Rusi je strmo naraščala. Snyder piše, da je Putinova priljubljenost pred drugo čečensko vojno znašala pičla 2 odstotka, po njenem "zmagovitem" koncu pa že 45 %.

 

Po leta 2000 se Vladimir Putin ni več poslovil od oblasti. Nihče mu ne more oporekati, da je današnja Rusija tudi po njegovi zaslugi nekaj čisto drugega od države, v kateri je Putin pred 18 leti prišel na oblast. Hkrati pa so ob gospodarski rasti Rusijo vsa ta leta zaznamovali madeži, ki to državo postavljajo med napol avtoritarne družbe, kjer je medijska svoboda okrnjena, kjer so so številni nerežimski politiki, novinarji uredniki umrli nasilne smrti, kjer je delovanje opozicije močno ovirano in kjer je očiten kult osebnosti predsednika. Vse to sproža mnoga upravičena vprašanja o tem, kakšna je prava narava Vladimirja Putina, ki je v zadnjih letih že odkrito stremi k obnovitvi nekdanje imperialne carske Rusije. Res je, da mu domače javno mnenje večinsko še vedno nekritično sledi, toda obenem je vedno več dokazov, kako nevaren postaja v svojih ambicijah.

 

Zadnja zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo bi morala biti svarilo, da gre pri Putinu vendarle za nekatera temeljna in bistvena vprašanja, ki se tičejo evropskih vrednot in civilizacijskih standardov, zato so pomisleki v prevladujočem delu slovenske politike pravzaprav pomenljivi. Nihče nas ne sili, da poslabšamo odnose s Putinovo Rusijo, vendar nas obenem tudi nihče ne zadržuje v Evropski uniji in zvezi NATO. Je že res, da niti Avstrija niti Švica nista izgnali nikogar od ruskega diplomatskega osebja, toda obe državi sta nevtralni in v tem smislu nikomur ničesar ne dolgujeta. Dileme, s katerimi se sooča slovenska vlada v odstopu, niti niso konkretne, saj nas nihče ne zavezuje, da sledimo drugim članicam EU, pač pa so načelne narave. Tudi če je premier Miro Cerar zaradi napada z živčnim strupom novičok v Veliki Britaniji odpovedal uradni obisk Moskve in tudi če predsednik Borut Pahor včeraj povedal nekaj zelo tehtnih in treznih besed o solidarnosti med evropskimi državami, to še ne spremeni dejstva, da je slovensko javno mnenje bolj kot Zahodu naklonjeno Rusiji. Bržkone bi danes referendum o vstopu v NATO propadel, saj bi 60% glasovalo proti. Pač pa bi uspel referendum o tesnejšem sodelovanju z Rusijo.

 

Paradoks slovenskega javnega mnenja je dvoplasten; po eni strani gre - kaj pa drugega - za prislovično kljubovanje Bruslju in večjim evropskih državam, češ "ne bomo vam sledili, kaj nam pa morete", po drugi pa imamo opravka tudi z generacijskim kompleksom. Naklonjenost Rusiji in celo Putinu (pa ne le med levičarji, ki že dvajset let zmotno, naivno mislijo, da so v Rusiji še vedno na oblasti komunisti in da Putin hodi v cerkev le zaradi lepšega, temveč celo med desničarji, ki se jim dopade njegov avtoritarni koncept vladanja) je namreč indikator medgeneracijskega konflikta med starejšo generacijo, polno nostalgije po "dobrih starih časih" na eni, ter mlajših, ki gledajo na svet precej drugače, na drugi strani. Slovenska družba je prevečkrat ujetnica gerontokracije, ki ne zmore preživeti brez podrejanja simbolni avtoriteti (cesar, Tito, Putin) in ima v medijih prevladujoč glas. Vendar pa je bolj pomenljiv odnos mlajših, ki odhajajo v tujino študirat, živet ali delat. Izbira njihovih ciljnih držav ali mest je sama po sebi dovolj zgovorna - odhajajo v Berlin, London, Barcelono in Združene države, ne pa v Moskvo ali Minsk.

 

Zato za slovensko politiko ta trenutek ni relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom resda precej hitro in neposredno obsodili (sic!) Ruse, pač pa je vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina. Prepričan sem, da se ne in da si naivno domišlja, da smo zaradi nekaj hladnih nasmeškov Vladimirja Vladimiroviča postali osrednja deviza ruskega strateškaga interesa in da gre povrh vsega še za iskreno prijateljstvo, zaradi katerega smo pripravljeni tvegati prihodnost dobrih partnerskih odnosov z Američani in ključnimi evropskimi državami.

 

Morda bodo proruski slovenski politiki to dojeli šele takrat, ko bo treba najti zaveznike za rešitev arbitražnega problema s Hrvaško. Saj res, pomagali nam bodo ruski bratje. Bržkone podobno goreče, kot so nam na pariški mirovni konferenci leta 1947 priborili nazaj Trst in Gorico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
0
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
16
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.322
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.478
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.565
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.065
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 955
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827