Komentar

Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik

Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na bivšega dvojnega agenta Sergeja Skripala ne bo koristila nikomur, še najmanj evropski enotnosti. Ta je v primeru države, ki de facto sploh ni več članica Unije, pokazala konkretne razpoke v vrednostnem sistemu "združene Evrope". Kar je seveda voda na mlin tistim, ki računajo na postopno dezintegracijo Evropske unije. Leta 2015 smo komaj preživeli t.i. migrantsko krizo, zdaj pa naglo tonemo v novo poglavje hladne vojne, le da je tokrat namesto Sovjetske zveze na drugi strani mnogo bolj prefinjen, spreten in preračunljiv nasprotnik, ki ima v evropski politiki precej zaveznikov. Tudi pri nas.

29.03.2018 00:35
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Vladimir Putin   Rusija   EU   Velika Britanija   živčni strup   izgon   diplomacija   Max Stierlitz   Evropa   solidarnost   vrednote   demokracija   Jelcin

Foto: Itar-Tass

Za slovensko politiko ni tako relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom precej hitro in neposredno obsodili Ruse, pač pa je bolj pomembno vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina.

Včasih se zdi, da so ljudje, ki upravljajo s slovensko državo, prespali obdobje neuvrščene Jugoslavije in so sveto prepričani, da je bila SFRJ nekoč integralni del Varšavskega pakta in kot takšna satelit Sovjetske zveze. Kar seveda niti slučajno ni res. Začelo se je z Informbirojem in Stalinovim izgonom Titove Jugoslavije iz "sovjetskega kluba". Če ne bi izbruhnila korejska vojna, pravijo zgodovinarji, bi sovjetski tanki vdrli na Balkan in odstranili Josipa Broza. Po Stalinovi smrti so se odnosi med Beogradom in Moskvo sicer otoplili, vendar neke posebne ljubezni ni bilo nikoli več. Nezaupanje, ki so ga vodilni jugoslovanski komunisti - predvsem po Titovi zaslugi - gojili do Rusov, je ostalo do maršalove smrti leta 1980. S padecm berlinskega zidu in koncem komunizma v vzhodni Evropi se je v prihodnjih letih Sovjetska zveza ekonomsko izčrpala, zato se ni več ukvarjala z geostrateškimi interesi, ampak v glavnem le še sama s sabo. Zahod je oboževal Gorbačova, ker je bil grobar rdečega imperija, Rusi so ga na drugi strani v glavnem sovražili, ker je pokopal največjo državo na svetu in bil zato v njihovih očeh navaden luzer. Jelcin je to izkoristil in Gobija elegentno odstranil, vendar kot predsednik Rusije brez zahodne podpore niti on ne bi dolgo ostal na oblasti. V desetdesetih je bila namreč Rusija ekonomskem in družbenem razsulu, dekadenco pa je poosebljal kar Jelcin sam s svojim alkoholizmom in zdravstvenimi težavami. Rusija je bila failed state, ki jo je ugrabila peščica najmočnejših oliharhov, v primerjavi s katerimi so bili kasnejši slovenski tajkuni pravzaprav dobrotniki. Ker je Jelcinovo zdravje naglo pešalo, so kremeljski strategi začeli tuhtati, kakšen profil človeka bi morali ponuditi ruski javnosti, da bi ga ta vzljubila in podprla, če bi se znašel na oblasti.

 

Tako so prišli do Putina.

 

 

 

 

Timothy D. Snyder, strokovnjak za holokavst ter zgodovino vzhodne in srednje Evrope, profesor zgodovine na univerzi Yale, bo 5. aprila izdal knjigo The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America (vir), v kateri opisuje tudi skrbno načrtovano iskanje "idealnega lika" iz ruske popularne kulture, s pomočjo katerega bi se lahko zmanipuliralo javno mnenje. V tem projektu, kjer so v bistvu iskali Jelcinovega naslednika, je zmagal Max Otto von Stierlitz. Gre za fiktivni lik sovjetskega pisatelja Juliana Semjonova, ki so ga tudi ekranizirali: Stierlitz je bil infiltrirani sovjetski vohun v času II. svetovne vojne v nacistični Nemčiji.

 

Vam je zgodba s Putinom zdaj že kaj bolj razumljiva?

 

 

Literarna podlaga za rojstvo Vladimirja Putina je bil sovjetski agent Max Stierlitz.

 

 

Vladimir Putin je bil agent KGB v Vzhodni Nemčiji (NDR), po propadu Sovjetske zveze je počasi priplezal v ožji krog kremeljskih zaupnikov, dokler ni postal direktor ruske obveščevalne službe FSB, avgusta 1999 pa ga je Jelcin - še vedno relativno neznanega širši javnosti - nenadoma postavil za premierja. Konec leta 1999 je bil Vladimir Vladimirovič že uradni Jelcinov naslednik, saj je ruski predsednik 31. decembra 1999 (ne)pričakovano odstopil. Max Stierlitz je nenadoma postal najmočnejša politična figura v Rusiji. Potreboval je samo še krizo (terorizem, vojna), da je dobil status zmagovalca in njegova priljubljenost med Rusi je strmo naraščala. Snyder piše, da je Putinova priljubljenost pred drugo čečensko vojno znašala pičla 2 odstotka, po njenem "zmagovitem" koncu pa že 45 %.

 

Po leta 2000 se Vladimir Putin ni več poslovil od oblasti. Nihče mu ne more oporekati, da je današnja Rusija tudi po njegovi zaslugi nekaj čisto drugega od države, v kateri je Putin pred 18 leti prišel na oblast. Hkrati pa so ob gospodarski rasti Rusijo vsa ta leta zaznamovali madeži, ki to državo postavljajo med napol avtoritarne družbe, kjer je medijska svoboda okrnjena, kjer so so številni nerežimski politiki, novinarji uredniki umrli nasilne smrti, kjer je delovanje opozicije močno ovirano in kjer je očiten kult osebnosti predsednika. Vse to sproža mnoga upravičena vprašanja o tem, kakšna je prava narava Vladimirja Putina, ki je v zadnjih letih že odkrito stremi k obnovitvi nekdanje imperialne carske Rusije. Res je, da mu domače javno mnenje večinsko še vedno nekritično sledi, toda obenem je vedno več dokazov, kako nevaren postaja v svojih ambicijah.

 

Zadnja zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo bi morala biti svarilo, da gre pri Putinu vendarle za nekatera temeljna in bistvena vprašanja, ki se tičejo evropskih vrednot in civilizacijskih standardov, zato so pomisleki v prevladujočem delu slovenske politike pravzaprav pomenljivi. Nihče nas ne sili, da poslabšamo odnose s Putinovo Rusijo, vendar nas obenem tudi nihče ne zadržuje v Evropski uniji in zvezi NATO. Je že res, da niti Avstrija niti Švica nista izgnali nikogar od ruskega diplomatskega osebja, toda obe državi sta nevtralni in v tem smislu nikomur ničesar ne dolgujeta. Dileme, s katerimi se sooča slovenska vlada v odstopu, niti niso konkretne, saj nas nihče ne zavezuje, da sledimo drugim članicam EU, pač pa so načelne narave. Tudi če je premier Miro Cerar zaradi napada z živčnim strupom novičok v Veliki Britaniji odpovedal uradni obisk Moskve in tudi če predsednik Borut Pahor včeraj povedal nekaj zelo tehtnih in treznih besed o solidarnosti med evropskimi državami, to še ne spremeni dejstva, da je slovensko javno mnenje bolj kot Zahodu naklonjeno Rusiji. Bržkone bi danes referendum o vstopu v NATO propadel, saj bi 60% glasovalo proti. Pač pa bi uspel referendum o tesnejšem sodelovanju z Rusijo.

 

Paradoks slovenskega javnega mnenja je dvoplasten; po eni strani gre - kaj pa drugega - za prislovično kljubovanje Bruslju in večjim evropskih državam, češ "ne bomo vam sledili, kaj nam pa morete", po drugi pa imamo opravka tudi z generacijskim kompleksom. Naklonjenost Rusiji in celo Putinu (pa ne le med levičarji, ki že dvajset let zmotno, naivno mislijo, da so v Rusiji še vedno na oblasti komunisti in da Putin hodi v cerkev le zaradi lepšega, temveč celo med desničarji, ki se jim dopade njegov avtoritarni koncept vladanja) je namreč indikator medgeneracijskega konflikta med starejšo generacijo, polno nostalgije po "dobrih starih časih" na eni, ter mlajših, ki gledajo na svet precej drugače, na drugi strani. Slovenska družba je prevečkrat ujetnica gerontokracije, ki ne zmore preživeti brez podrejanja simbolni avtoriteti (cesar, Tito, Putin) in ima v medijih prevladujoč glas. Vendar pa je bolj pomenljiv odnos mlajših, ki odhajajo v tujino študirat, živet ali delat. Izbira njihovih ciljnih držav ali mest je sama po sebi dovolj zgovorna - odhajajo v Berlin, London, Barcelono in Združene države, ne pa v Moskvo ali Minsk.

 

Zato za slovensko politiko ta trenutek ni relevatno vprašanje, ali solidariziramo z Britanci, ki so za napad z živčnim plinom resda precej hitro in neposredno obsodili (sic!) Ruse, pač pa je vprašanje, ali se zaveda, s kom ima opravka, ko gre za Vladimirja Putina. Prepričan sem, da se ne in da si naivno domišlja, da smo zaradi nekaj hladnih nasmeškov Vladimirja Vladimiroviča postali osrednja deviza ruskega strateškaga interesa in da gre povrh vsega še za iskreno prijateljstvo, zaradi katerega smo pripravljeni tvegati prihodnost dobrih partnerskih odnosov z Američani in ključnimi evropskimi državami.

 

Morda bodo proruski slovenski politiki to dojeli šele takrat, ko bo treba najti zaveznike za rešitev arbitražnega problema s Hrvaško. Saj res, pomagali nam bodo ruski bratje. Bržkone podobno goreče, kot so nam na pariški mirovni konferenci leta 1947 priborili nazaj Trst in Gorico ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,073
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,223
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,230
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,549
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,758
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,701
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,503
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,434
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,511
10/
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,186