Komentar

Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi

Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjavo znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. Žal 60- in 70-letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati mlajšim.

31.03.2018 15:59
Piše: Ariana Ferfila

"To, kar od prednikov si dedoval, pridobi, da ne bo ti tuje!" (S. Freud, Očrt psihoanalize, 1938) 

Postfaktična trumpovska volilna propaganda je za seboj pustila nemalo sledi, katerih razsežnosti še danes odmevajo v medijih in tako rekoč po etapah kažejo digitalne smeti, ki pa so se kopičale že nekaj desetletij v javnem prostoru nacionalnih držav povsod po svetu, tudi zaradi uspehov procesa globalizacije in socialnih digitalnih omrežij. Z retoriko Donalda Trumpa in z njegovimi prosto-asociacijskimi, pozornost lepljivimi trditvami na javnih množičnih shodih so se izločili neki zelo osnovni problematični koncepti, kot na primer rod, razred, nacija in religija (da spola sploh ne omenjam), ki so prav v posameznikih s humanistično izobrazbo morali postopoma dati vedeti, da demokracija v današnjem, bolj ali manj digitaliziranem in globaliziranem svetu res več ne zveni tako, kot bi morala. Dalibor Milas, teolog in doktor na univerzi Karl-Franzens v Gradcu, na primer v 401. številki tednika Express zapiše bistveno:

 

"Principi širjenja propagande so v teh primerih konceptov enostavni: izkoristi se polovične podatke, začini se jih z lastnimi fantazijami, nato pa se jih plasira v različne medije na različne načine in sicer tako, da pri določenih delih populacije vzbudijo paniko. Prav panika je namreč idealen konj za mobilizacijo ljudi."

 

Razsežnosti problematičnosti diskurza, ki se je sprožil ob spremljanju neokusnosti ameriške volilne kampanije, so v premnogih nacionalnih državah sprožile ne samo val ogorčenja, ampak tudi val streznitve in morda indirektno tudi mnoštvo bolj ali manj skritih dolgoletnih želja in tendenc, da se dom tistih drugih, ki so ne-Američani, nikoli v prihodnosti ne bi spustil na tako nizkoten ameriški diskurzivni nivo. Hočete ali nočete so se morda prav kot pika na i temu fenomenu začela vrteti kolesja in pobude po odcepitvah (Katalonija), transformacijah (Ukrajina), političnih čistkah (Slovaška) - kot tista usodno privlačna želja, da se sedaj mora nekaj razčistiti. Kot pronicljivo omenja Milas:

 

"Ko torej bralec na lahko preleti nepreverjene in senzacionalistične novice iz interneta, poleg vseh preostalih mogočih informacij ostane le zmanipulirana in polinformirana žrtev lastne fikcije."

 

Seveda pa je problem dvojne narave. Ni tako nepomembno omeniti, da Američani kot ena najbolj digitaliziranih in naprednih sodobnih družb danes ne ločujejo več med privatno in javno sfero. Kar je torej privatno, je lahko javno skorajda brez dvoma. Danes je tudi zavoljo nacionalne varnosti skorajda tudi zaželjeno, da je tako. Da pa privatno življenje nekaterih ljudi zanima tudi širše mase, nam iz prve roke potrujejo prav trič-trač revije in rumeni tisk v množičnih nakladah, če je le družba kolikor toliko estradno zrela in razvita. Problematično v tej post-faktični, trumpovski dobi je predvsem to, da se je nepojasnljiv odpor do slišanega in videnega ter s predsodki kontaminiranega diskurza tekom trumpovske politične volilne kampanje v največji meri vzbudil prav v ljudeh, ki so paradoksalno najbolj vestni potrošniki simbolov, produktov, narativov in trendov ameriške izvozne kulture - globalno gledano. Ker če bi ljudje bolj številčno ter bolj kritično in distancirano prebavljali vse, kar jim je bilo ponujano preko javnih medijev v preteklih desetletjih in prodajano na trgu preko potrošniško zazibane mrzlice in nuje blagovnih nakupov, potem verjetno tudi to ogorčenje ne bi bilo tolikšno, kot danes je.

 

Sicer je danes vsesplošno znano, da večina ljudi izven Amerike Trumpa ne odobrava, slikajo ga kot nekakšno javno politično marioneto - čeprav mnogim ob tem umanjka večja količina politično-analitičnega znanja, ki bi se oddaljil od populističnih krilatic, ki jih Trump skorajda za lastno zabavo trosi naokoli. Istočasna pa je morda prav Trumpova retorika neka neverjetno sveža warholovska pogruntavščina nekega še prej nevidenega političnega komuniciranja, ki politiko oziroma zgolj banalno površje političnega javnega nastopanja približa prav vsakemu človeku, ki kar naenkrat razume stvar ne glede na spolzkost in tveganje tovrstnega početja ter grabljenje prej prostega prostora za bolj poglobljene analize in pisanje. Obenem se tudi skorajda ne opazi, da je družba, ki je Trumpa postavila na piedestal, pravzaprav sestavni del mnogo večje, gigantske mašinerije ustroja ameriške kulture ter pop glasbe, ki pa jo lastnoročno potrošniki globalno gledano konzumirajo na vsakem svojem koraku in posegu v denarnico: od jumbo plakatov, reklamnih vizualnih oglaševanj ob gledanju televizije, preko režiserskih zapletov in scenarijev za hollywoodske filme, potrošniške nuje, sloganov "zakaj ne kupovati ceneje?", vse do smart-telefončkov, kratkih oglasnih sporočilih na facebooku, you tube ali avtobusnem infokanalu.

 

Danes se tako zdi, da nastaja prav nek izrazito paradoksalni fenomen znotraj evropskih držav, ki tako ali drugače na političnem parketu zavračajo multikulturne, do drugih strpne ideje, se torej vse bolj ideološko-politično bližajo neki zaprašeni ideji čistosti in neomadeževanosti rodu, nacionalne entitete - obenem pa si prizadevajo za nemoten cash-flow, potrošništvo in rast bruto domačega proizvoda, torej linearnega kapitalističnega napredka in udobja za sistemsko neizločene. Če je že Milan Kundera davno nazaj napisal, da se stopnja demokracije ene družbe najbolj jasno kaže v odnosu, ki ga ima do svojih najbolj šibkih in ogroženih posameznikov, potem je lahko vsakemu Evropejcu danes že kristalno jasno, da monetarna unija, ki so jo sprva schengensko povezale prav Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg ni opravila svojega dela dovolj dobro in celostno, da bi vsaki naslednji pridruženi članici Evropske Unije v prihodnosti ponudila zadosten uvid v znanje, ki je potrebno, da bi vsaka naslednja nova članica postala tudi polnovredna partnerica prej omenjene peterke v pravem in celostnem pomenu besede in ne zgolj v bančnem krogotoku.

 

"Your enemies work for you when they unjustly persecute you. The seed of such unjust persecution is bitter, but the fruit of that bitterness is the sweetest." (A. Laskaratos, Reflections, 1921)

 

Nekaj pa je nedvomno potrebno omeniti in pojasniti na tem mestu. Namreč, četudi živimo v 21. stoletju in smo že pošteno zabredli v proces globalizacije, so koncepti humanistične narave, ki jih uporabljajo tudi vse evropske nacionalne države, s strani njihovih državljanov razumljene in kontekstualizirane drugače. Vzemimo samo dva pojma, kot sta družba znanja ter intelektualec, intelektualka.

 

Dostop do interneta, svetovnega medmrežja polnega informacij in vseh mogočih virov različnih narativov in diskurzov namreč še ne pomeni, da ima danes vsak dostop do pravih, relevantnih in preverjenih virov znanja. Struktura mišljenja in razvite refleksije je potrebna, ki se mora paralelno graditi skozi dolga leta, se napajati iz različnih virov, metod raziskovanja ter nenehno preizpraševati različna dognanja avtorjev iz različnih delov sveta, da bi potem mogli nekomu podeliti naziv posameznika, ki ima dostop do družbe znanja. Naš Andrej Blatnik, kot sam piše v časniku Delo na primer, ima zelo naivno idejo o statusu intelektualca danes, kot da bi bil ta status lahko pa podeljen vsakemu, ki v Republiki Sloveniji doseže določen nivo izobrazbe in šolanja ter je javno odobravan s strani že uveljavljenih glav.

 

Naj tu omenimo samo eno poglavitno razliko v razvitosti družb znanja v Evropi: v Sloveniji ni niti ene knjižnice, ki bi bila odprta v nedeljo cel dan. Na Nizozemskem, na primer, imaš več univerzitetnih podružnic manjših knjižnic, sredi centra mesta pa stoji knjižnica, ki je vsak delovni dan odprta do polnoči, ob vikendih pa žal samo do 22. ure.

 

Zakaj to omeniti? Zato, ker v naši državi starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjava znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. In … žal, 60. in 70. letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati. Ne glede na to, da sistem, v katerem živimo, poudarja dolgo delovno dobo starostnikov, profesorjev ter takih in drugačnih elitnih veljakov, ne glede na to, da imajo prav ti stari veliko pomembnega znanja in modrosti -, pa se brez bistvenih virov novih idej, argumentov in dvoma družba znanja v Sloveniji ne more razvijati naprej. Takisto je hecna ideja, da so ljudje, delavci, mladi in študentje, ki odhajajo tako ali drugače s trebuhom za kruhom ali z glavo po knjigo v tujino, pravzaprav, iskreno rečeno, na istem, kot so bili bosanski gastarbeiterji po osamosvojitveni vojni v Sloveniji. Vsakdo, ki se ne zaveda tega dejstva, je rahlo neinformiran, naiven ali pa pač preveč zagledan v evropsko idejo mobilnosti in prostega pretoka znanja.

 

Kjer si rojen - toliko koštaš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,289
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110