Komentar

Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi

Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjavo znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. Žal 60- in 70-letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati mlajšim.

31.03.2018 15:59
Piše: Ariana Ferfila

"To, kar od prednikov si dedoval, pridobi, da ne bo ti tuje!" (S. Freud, Očrt psihoanalize, 1938) 

Postfaktična trumpovska volilna propaganda je za seboj pustila nemalo sledi, katerih razsežnosti še danes odmevajo v medijih in tako rekoč po etapah kažejo digitalne smeti, ki pa so se kopičale že nekaj desetletij v javnem prostoru nacionalnih držav povsod po svetu, tudi zaradi uspehov procesa globalizacije in socialnih digitalnih omrežij. Z retoriko Donalda Trumpa in z njegovimi prosto-asociacijskimi, pozornost lepljivimi trditvami na javnih množičnih shodih so se izločili neki zelo osnovni problematični koncepti, kot na primer rod, razred, nacija in religija (da spola sploh ne omenjam), ki so prav v posameznikih s humanistično izobrazbo morali postopoma dati vedeti, da demokracija v današnjem, bolj ali manj digitaliziranem in globaliziranem svetu res več ne zveni tako, kot bi morala. Dalibor Milas, teolog in doktor na univerzi Karl-Franzens v Gradcu, na primer v 401. številki tednika Express zapiše bistveno:

 

"Principi širjenja propagande so v teh primerih konceptov enostavni: izkoristi se polovične podatke, začini se jih z lastnimi fantazijami, nato pa se jih plasira v različne medije na različne načine in sicer tako, da pri določenih delih populacije vzbudijo paniko. Prav panika je namreč idealen konj za mobilizacijo ljudi."

 

Razsežnosti problematičnosti diskurza, ki se je sprožil ob spremljanju neokusnosti ameriške volilne kampanije, so v premnogih nacionalnih državah sprožile ne samo val ogorčenja, ampak tudi val streznitve in morda indirektno tudi mnoštvo bolj ali manj skritih dolgoletnih želja in tendenc, da se dom tistih drugih, ki so ne-Američani, nikoli v prihodnosti ne bi spustil na tako nizkoten ameriški diskurzivni nivo. Hočete ali nočete so se morda prav kot pika na i temu fenomenu začela vrteti kolesja in pobude po odcepitvah (Katalonija), transformacijah (Ukrajina), političnih čistkah (Slovaška) - kot tista usodno privlačna želja, da se sedaj mora nekaj razčistiti. Kot pronicljivo omenja Milas:

 

"Ko torej bralec na lahko preleti nepreverjene in senzacionalistične novice iz interneta, poleg vseh preostalih mogočih informacij ostane le zmanipulirana in polinformirana žrtev lastne fikcije."

 

Seveda pa je problem dvojne narave. Ni tako nepomembno omeniti, da Američani kot ena najbolj digitaliziranih in naprednih sodobnih družb danes ne ločujejo več med privatno in javno sfero. Kar je torej privatno, je lahko javno skorajda brez dvoma. Danes je tudi zavoljo nacionalne varnosti skorajda tudi zaželjeno, da je tako. Da pa privatno življenje nekaterih ljudi zanima tudi širše mase, nam iz prve roke potrujejo prav trič-trač revije in rumeni tisk v množičnih nakladah, če je le družba kolikor toliko estradno zrela in razvita. Problematično v tej post-faktični, trumpovski dobi je predvsem to, da se je nepojasnljiv odpor do slišanega in videnega ter s predsodki kontaminiranega diskurza tekom trumpovske politične volilne kampanje v največji meri vzbudil prav v ljudeh, ki so paradoksalno najbolj vestni potrošniki simbolov, produktov, narativov in trendov ameriške izvozne kulture - globalno gledano. Ker če bi ljudje bolj številčno ter bolj kritično in distancirano prebavljali vse, kar jim je bilo ponujano preko javnih medijev v preteklih desetletjih in prodajano na trgu preko potrošniško zazibane mrzlice in nuje blagovnih nakupov, potem verjetno tudi to ogorčenje ne bi bilo tolikšno, kot danes je.

 

Sicer je danes vsesplošno znano, da večina ljudi izven Amerike Trumpa ne odobrava, slikajo ga kot nekakšno javno politično marioneto - čeprav mnogim ob tem umanjka večja količina politično-analitičnega znanja, ki bi se oddaljil od populističnih krilatic, ki jih Trump skorajda za lastno zabavo trosi naokoli. Istočasna pa je morda prav Trumpova retorika neka neverjetno sveža warholovska pogruntavščina nekega še prej nevidenega političnega komuniciranja, ki politiko oziroma zgolj banalno površje političnega javnega nastopanja približa prav vsakemu človeku, ki kar naenkrat razume stvar ne glede na spolzkost in tveganje tovrstnega početja ter grabljenje prej prostega prostora za bolj poglobljene analize in pisanje. Obenem se tudi skorajda ne opazi, da je družba, ki je Trumpa postavila na piedestal, pravzaprav sestavni del mnogo večje, gigantske mašinerije ustroja ameriške kulture ter pop glasbe, ki pa jo lastnoročno potrošniki globalno gledano konzumirajo na vsakem svojem koraku in posegu v denarnico: od jumbo plakatov, reklamnih vizualnih oglaševanj ob gledanju televizije, preko režiserskih zapletov in scenarijev za hollywoodske filme, potrošniške nuje, sloganov "zakaj ne kupovati ceneje?", vse do smart-telefončkov, kratkih oglasnih sporočilih na facebooku, you tube ali avtobusnem infokanalu.

 

Danes se tako zdi, da nastaja prav nek izrazito paradoksalni fenomen znotraj evropskih držav, ki tako ali drugače na političnem parketu zavračajo multikulturne, do drugih strpne ideje, se torej vse bolj ideološko-politično bližajo neki zaprašeni ideji čistosti in neomadeževanosti rodu, nacionalne entitete - obenem pa si prizadevajo za nemoten cash-flow, potrošništvo in rast bruto domačega proizvoda, torej linearnega kapitalističnega napredka in udobja za sistemsko neizločene. Če je že Milan Kundera davno nazaj napisal, da se stopnja demokracije ene družbe najbolj jasno kaže v odnosu, ki ga ima do svojih najbolj šibkih in ogroženih posameznikov, potem je lahko vsakemu Evropejcu danes že kristalno jasno, da monetarna unija, ki so jo sprva schengensko povezale prav Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg ni opravila svojega dela dovolj dobro in celostno, da bi vsaki naslednji pridruženi članici Evropske Unije v prihodnosti ponudila zadosten uvid v znanje, ki je potrebno, da bi vsaka naslednja nova članica postala tudi polnovredna partnerica prej omenjene peterke v pravem in celostnem pomenu besede in ne zgolj v bančnem krogotoku.

 

"Your enemies work for you when they unjustly persecute you. The seed of such unjust persecution is bitter, but the fruit of that bitterness is the sweetest." (A. Laskaratos, Reflections, 1921)

 

Nekaj pa je nedvomno potrebno omeniti in pojasniti na tem mestu. Namreč, četudi živimo v 21. stoletju in smo že pošteno zabredli v proces globalizacije, so koncepti humanistične narave, ki jih uporabljajo tudi vse evropske nacionalne države, s strani njihovih državljanov razumljene in kontekstualizirane drugače. Vzemimo samo dva pojma, kot sta družba znanja ter intelektualec, intelektualka.

 

Dostop do interneta, svetovnega medmrežja polnega informacij in vseh mogočih virov različnih narativov in diskurzov namreč še ne pomeni, da ima danes vsak dostop do pravih, relevantnih in preverjenih virov znanja. Struktura mišljenja in razvite refleksije je potrebna, ki se mora paralelno graditi skozi dolga leta, se napajati iz različnih virov, metod raziskovanja ter nenehno preizpraševati različna dognanja avtorjev iz različnih delov sveta, da bi potem mogli nekomu podeliti naziv posameznika, ki ima dostop do družbe znanja. Naš Andrej Blatnik, kot sam piše v časniku Delo na primer, ima zelo naivno idejo o statusu intelektualca danes, kot da bi bil ta status lahko pa podeljen vsakemu, ki v Republiki Sloveniji doseže določen nivo izobrazbe in šolanja ter je javno odobravan s strani že uveljavljenih glav.

 

Naj tu omenimo samo eno poglavitno razliko v razvitosti družb znanja v Evropi: v Sloveniji ni niti ene knjižnice, ki bi bila odprta v nedeljo cel dan. Na Nizozemskem, na primer, imaš več univerzitetnih podružnic manjših knjižnic, sredi centra mesta pa stoji knjižnica, ki je vsak delovni dan odprta do polnoči, ob vikendih pa žal samo do 22. ure.

 

Zakaj to omeniti? Zato, ker v naši državi starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjava znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. In … žal, 60. in 70. letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati. Ne glede na to, da sistem, v katerem živimo, poudarja dolgo delovno dobo starostnikov, profesorjev ter takih in drugačnih elitnih veljakov, ne glede na to, da imajo prav ti stari veliko pomembnega znanja in modrosti -, pa se brez bistvenih virov novih idej, argumentov in dvoma družba znanja v Sloveniji ne more razvijati naprej. Takisto je hecna ideja, da so ljudje, delavci, mladi in študentje, ki odhajajo tako ali drugače s trebuhom za kruhom ali z glavo po knjigo v tujino, pravzaprav, iskreno rečeno, na istem, kot so bili bosanski gastarbeiterji po osamosvojitveni vojni v Sloveniji. Vsakdo, ki se ne zaveda tega dejstva, je rahlo neinformiran, naiven ali pa pač preveč zagledan v evropsko idejo mobilnosti in prostega pretoka znanja.

 

Kjer si rojen - toliko koštaš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,638
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,378
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,366
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,469
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,188
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833