Komentar

Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!

Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki jasni logiki, ki ni deklarirana, ampak izhaja iz prepričanja, ki ga ljudje pridobijo z dogodki, ki so morda na prvi pogled nepovezani, dejansko pa ni tako.

02.04.2018 19:07
Piše: Bojan Brezigar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Madrid   Finska   aretacija   neodvisnost   Carles Puigdemont   Nemčija   Evropska unija

Vsa čast predsedniku parlamenta Milanu Brglezu, ki se je edini v Sloveniji postavil v obrambo pravice Kataloncev do samoodločbe in obsodil nasilje. 

Govorim oziroma pišem o Kataloniji. Vem, da s to temo marsikoga že dolgočasim, dejansko pa sem popolnoma prepričan, da gre, še zlasti v sedanji fazi, za ključna dogajanja, ki še zdaleč ne zadevajo več samo Katalonije in Španije, ampak zadevajo vso Evropo oziroma najmanj vso Evropsko unijo. Ko se je predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont umaknil v Bruselj pred aretacijami, sem bil zaradi svoje pozitivne ocene te odločitve deležen kar nekaj očitkov in kritik, češ ni imel poguma, da bi šel v zapor kot ostali člani vlade, in je zbežal v Bruselj. Tem stališčem sem ugovarjal z nekaterimi argumentacijami, ki so se mi zdele utemeljene.

 

Prvič, potem ko je Katalonija razglasila samostojnost (in tu ne bom presojal, če je bila tista odločitev pravilna ali ne), nisem razumel, zakaj so odšli katalonski ministri na zaslišanje v Madrid. Mar bi se zaprli v vladno palači v Barceloni in prisilili špansko policijo, da jih pride iskat tja; z nekaj desettisoč ljudi na ulici bi bil to veliko večji javni dokaz volje po neodvisnosti kot tiho potovanje v Madrid.

 

Drugič, Katalonci imajo stoletno tradicijo izgnanstva. Skoraj vsi katalonski predsedniki zadnjega stoletja so bili v izgnanstvu, v zaporu ali obsojeni, eden celo ustreljen. O slednjem več kasneje.

 

Tretjič, šlo je za očiten poskus internacionalizacije katalonskega vprašanja. V trenutku, ko je dan po referendumu Evropska komisija izdala sramotno sporočilo, ki je vsebovaloje brezpogojno zaupanje španski vladi in osebno predsedniku Marianu Rajoyu, je bila internacionalizacija katalonskega vprašanja še kako potrebna.

 

Četrtič, že takoj je bilo jasno, da obtožbe španskih sodnikov ne stojijo na trdnih tleh. Skratka, da nasilja na dan referenduma niso zakrivili Katalonci, ampak je bila zanj kriva izključno španska policija. Zato ni bilo verjetno, da bi Belgija izročila Puigdemonta Španiji, ampak bi ocenila, da gre za politične obtožbe in se s tem rešila svojih problemov, ki bi jih imela zaradi močne podpore flamske skupnosti neodvisnosti Katalonije. To se je dejansko zgodilo, Belgija je tiho sporočila Madridu, naj umakne mednarodni zaporni nalog in špansko sodstvo se je moralo sramotno umakniti in preklicati mednarodno tiralico.

 

Petič, ker se je Madrid odločil, da obglavi ves osamosvojitveni vrh - ne fizično, ampak z dolgo zaporno kaznijo. Tako so nekoč zatirali revolucije: obglavili (takrat še fizično) so voditelje in ostali revolucionarji, ki so ostali brez vodstva, so se umirili. Čeprav je res, da se je to dogajalo v časih, ko informacijske mreže še zdaleč niso bile podobne današnjim, so se v katalonski vladi bali prav tega. Zato so se odločili, da odide skupina ministrov v tujino, v Bruselj, ki je osrčje Evrope, kjer bi lahko nemoteno delovali še naprej. Skratka, preprečili so, da bi Španija "obglavila" gibanje za neodvisnost.

 

 

Za Puigdemonta je v začetku vladalo veliko zanimanje medijev, vendar je zanimanje počasi usahnilo; v Bruslju se ni dogajalo nič pomembnega, v Barceloni pa so se v bloku za neodvisnost pojavile velike razpoke. To cincanje katalonskega parlamenta, neodločnost glede izvolitve predsednika, kar pa je bilo dejansko popuščanje Madridu glede učinkovitosti osamosvojitve (ob ostrem nasprotovanju ulice, ki se je glede tega čutila opeharjena), je nekako uspavalo mednarodno javnost in medije.

 

Potem pa se je zgodilo, da je Madrid zaostril represijo, da je aretiral še pet članov osamosvojitvene katalonske vlade in izdal evropski zaporni nalog za Puigdemonta in ostale ministre oziroma vodilne politike v izgnanstvu. Puigdemont je bil takrat na Finskem, Clara Ponsati na Škotskem, Toni Comin v Bruslju in Marta Rovira v Švici. Švica je že sporočila, da ocenjuje, da se obtožbe nanašajo na politična dejanja, ki v Švici niso del kazenskega zakonika, na Škotskem se je Ponsatijeva javila policiji, ki jo je takoj izpustila na svobodo pod pogojem, da ne zapusti države, in naj bi sodnik o morebitvi izročitvi odločil 18. aprila. Belgijci niso naredili ničesar, ker so Tonija Comina že zaslišali pred meseci in zadevo "preučujejo", skratka, sploh se jim ne mudi.

 

Drugače je bilo s Puigdemontom, ki je bil ob izdaji zapornega naoga na Finskem. Finci so najprej kupili nekaj časa s tem, da so zaporni nalog, ki so ga prejeli v španščini, vrnili pošiljatelju z zahtevo, naj ga pošljejo v angleščini. Ko je bilo birokaciji zadoščeno, pa Puigdemonta ni bilo več v državi. Finci sicer niso imeli Machiavellija, ampak ni naključje, da veljajo glede fleksibilnosti za nekakšne "severne Italijane". Briljantno se se izmazali. Puigdemont je nato z avtom prepotoval Švedsko in Dansko, pa ga ne v eni in niti v drugi državi policija ni izsledila, čeprav so španske tajne službe točno vedele, kod se vozi.

 

Skratka, Švedi in Danci so si umili roke.

 

Potem pa je Puigdemont prišel v Nemčijo. Nemci niso imeli Machiavellija, so pa tudi antiteza Italijanov, po miselnosti in po dejanjih. Zato so Puigdemonta na avtocesti aretirali in ge prepeljali v zapor, kjer mora čakati na odločitev sodišča.

 

Ta dogodek je sprožil plaz odzivov. V sami Nemčiji je vlada v težavah, ker pripada pravosodna ministrica socialistični stranki, notranji minister pa bavarskim krščanskim socialistom, ki so dokaj naklonjeni Kataloniji. Poleg tega se Merklova srečuje z neprijetno primerjavo: leta 1939 je dal Hitler katalonskega predsednika Lluisa Companysa, ki ga je aretiral v Franciji, kjer je bil v izgnanstvu, izročiti Francu, ta pa ga je dal ustreliti. Primerjava, ki je na družabnih medijih v nekaj urah obkrožila svet. Nemški mediji so se opredelili proti izročitvi, isto nekateri drugi pomembni svetovni mediji, med njim New York Times ter londonska Times in Financial Times.

 

Naraščajo pa tudi politični odzivi. Škotska vlada in škotski parlament, portugalski parlament, regionalna skupščina Korzike, skupina 55 flamskih poslancev so samo nekateri primeri upora proti madridskemu načinu obravnavanja katalonskega vprašanja. Tu je treba še opozoriti na odločitev skupine evropskih poslancev, prijateljev Katalonije, ki ji predseduje slovenski poslanec Ivo Vajgl, da predlaga španske politične zapornike za letošnjo Saharovo nagrado. To pa pomeni, da bo o Kataloniji končno poglobljeno razpravljal tudi evropski parlament.

 

Mimogrede, zelo neprijetno, da uporabljam zelo omiljen izraz, je dejstvo, da so španske tajne službe nemoteno delovale na ozemlju Finske, Švedske, Danske in Nemčije, ko so nadzirale Puigdemonta.

 

Tudi v sami Španiji prihaja do premikov: socialisti se - sicer zaenkrat še previdno - distancirajo od Rajoya; v sredo je na zasedanju katalonskega parlamenta njihov voditelj Miquel Iceta dolgo govoril o nujnosti dialoga; njegov nekdanji strankarski tovariš Ernest Maragall, danes poslanec republikanske levice, mu je sicer zabrusil, da Katalonci že od leta 2010 predlagajo dialog, a odgovora iz Madrida ni bilo, očital pa mu je tudi, da so bili socialisti v senatu odločili za uveljavitev 155. člena španske ustave.

 

Vendar prihaja pri španskih socialistih očitno do razmisleka o politiki do Katalonije. Baskovska stranka PNV je potrdila, da ne bo glasovala za proračun v španskem parlamentu, dokler je v veljavi 155. člen ustave, kar seveda Rajoyevi vladi povzroča velike težave, ker Španija ob koncu marca še vedno nima proračuna in ga brez glasov Baskov tudi ni sposobna sprejeti. Tudi stranka Podemos se ograjuje od madridske politike, s katero sicer ni nikoli soglašala, ni pa se nikoli pridružila stališčem osamosvojiteljev, zdaj pa je v katalonskem parlamentu odločno obsodila novi val aretacij. Nenazadnje pa so osamosvojtvene stranke zbližale stališča in skupno sprejele resolucijo, ki obsoja val aretacij, obenem pa tudi - sklicujoč se na mnenje Odbora Združenih narodov za človekove pravice - zahteva, da sodišče razveljavi prepoved kandidiranja Puigdemonta, Sacheza in Turulla za predsednika katalonske vlade.

 

Skratka, zgodilo se je natanko tisto, česar sta se Španija in Evropska unija na vse pretege izogibali. Katalonsko vprašanje ni več špansko notranje vprašanje. Z njim se po sili razmer ukvarjajo v Nemčiji, na Finskem, na Švedskem, na Danskem, v Veliki Britaniji, v Švici in v Belgiji, pa tudi v Evropskem parlamentu, v Svetu Evrope in pri Združenih narodih. Rajoyeva vlada pa je v čedalje večjih težavah doma in v Evropi. Četudi bi se zgodilo, da bi jo močan lobi evropske ljudske stranke nekako rešil iz te zagate, a sam ne vem kako, bo morala Španija to pomoč drago plačati, predvsem z izgubo mednarodnega vpliva in ugleda.

 

In tu naj mi bo dovoljena zadnja misel. Zadeva Slovenijo. Vsa čast predsedniku parlamenta Milanu Brglezu, ki se je edini v Sloveniji postavil v obrambo pravice Kataloncev do samoodločbe in obsodil nasilje. Vlada je ves ta čas molčala, zunanje ministrstvo se ni oglasilo, parlament ni bil sposoben niti skromne obsodbe zadnjih aretacij. Temu bi lahko rekli na več načinov - jaz temu pravim sramota. Če gospodom v parlamentu in v vladi ta beseda ni všeč, naj si poiščejo drugo, le da pomeni isto ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.393
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.157
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.523
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.222
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.123
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.869
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.167
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.061
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.744
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.433