Komentar

O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?

Par desetletij nazaj je stara celina Evropa morda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih politični sistem, v katerem so bila pravila jasna. Demokratično izvoljeni predsedniki in poslanci, demokratično pravilo o delitvi oblasti kot temelju državnih institucij, svoboda opozicije, medijev, pravosodja ter neodvisnost državnih aparatov prisile (vojska, policija) ...

06.04.2018 21:57
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   demokracija   Vzhodna Evropa   Slovaška   Robert Fico   Ernest Dichter   mediji   novinarji

Foto: www.filmneweurope.com

Jana Geberta skrbi predvsem sovražna nastrojenost vzhodnoevropskih voditeljev do novinarjev. Javnost tako postopoma dobiva občutek, da se lahko novinarja eliminira in dokočno utiša. In da bo morda sčasoma to postalo tudi nekaj zaželenega.

Raziskav, ki bi danes empirično merile realno stanje demokracije in človekovih pravic po svetu glede na gospodarske razmere in delovanje državnega aparata, je tudi po mnenju Delovega novinarja Damijana Slabeta malo. Morda se kot ena redkih institucij s tem ukvarja nemška Bartelsmannova fundacija, ki vsake dve leti objavi transformacijski indeks (BTI). Ta letos na primer ugotavlja, da se je na splošno v preteklih dveh letih po oceni njihovih ekspertov iz vsega sveta povečalo število manipuliranih volitev, več je državnega nasilja nad prebivalstvom, povečuje se število populističnih politikov, ki imajo tendenco ignorirati demokratične institucije in dogovarjanja, vse bolj se stavi le še na osebno moč politikov, nadzor nad mediji. Preganjanje novinarjev se stopnjuje, vse bolj pa se tudi izriva politične nasprotnike ter opozicijo iz javnega političnega prizorišča. Skupno in celostno gledano nas to postopoma in vztrajno pelje v vse večjo politično nestabilnost. Sedaj, če teoretično gledano v osnovi še razumemo pomenskost zgoraj pisanih trditev - pa morda ravno po bliskovitem in s strani širše javnosti nepričakovanem odstopu Mira Cerarja, ne razumemo prav dobro uvrstitve Slovenije po merjenih indeksih demokratičnosti na solidno šesto mesto. Toliko bolj tega indeksa verjetno ne razumejo niti vestni opazovalci in še redki preostali preizpraševalci delovanja naše države v preteklih par desetletjih. Zatorej se človek morda vpraša, kateri so ti eksperti, ki pošiljajo nemški fundaciji informacije in podatke za preverjanje stanja demokracije in računanje transformacijskega indeksa v državi, v kateri živimo.

 

Vendar istočasno ne smemo pozabiti, da globalno gledano tudi države, ki so morda še nekaj desetletij nazaj vsaj v propagandne namene širile svojo vzorno sliko nekakšnih glasnikov demokracije, danes nedvomno šepajo. V preteklih letih smo namreč bili priča ne samo ideji senzacionalizma v vsakodnevnem poročanju izpostavljenih in znanih novinarjev, ampak se je s projiciranjem diskurza v črno-beli tehniki dobrega in zla med teroristi in tistimi, ki se borijo proti tej neusmiljeni agresiji t.i. skrajnega islamističnega terorja, začela tvoriti še ena morda ne tako hitro opazna oblika propagande. Ernest Dichter, oče moderne reklame, je že davno omenjal vznik potrebe po spajanju politične in verske reklamne industrije. Ideje o manipulaciji s strahom ter reklamah, ki vplivajo na skrite motive in potlačene strasti, še najbolje opiše prav sam Dichter:

 

"Cerkev je največji manipulator s človeškim strahom in trpljenjem, preračunan na dolgi rok. Trditev reklame se preveri z nakupom blaga in v najslabšem primeru lahko človeka zmanipulira samo enkrat."

 

Če torej na tem mestu se samo hipno spomnimo propagande v New York Timesu pred parimi leti, ko je Barack Obama še sedel v Beli hiši in se je empatično in požrtvovalno takrat potrudil in izkazal pred kamero, ko je po svojih najboljših močeh zagotovil azil malemu dečku iz Sirije (katerega fotografija je obkrožila celoten svet, ko se je znašel v sedežu razstreljenega kombija, pogled nanj, malo žrtev v dimu, sajah in raztrganih oblačilih je vsem gledalcev zbudil neverjetno količino pomilovanja). Prav v tem fenomenu oglasnega sporočila na račun otrok (ki se je dobro tržil!) ter dejstvu, da je Obami nek drugi otrok lastnorčno napisal pismo, naj vendarle omogoči otrokom iz vojnih prizorišč srečno otroštvo in uživanje ameriških vrednot - se je pri globalnih gledalcih namreč moralo vzbuditi še tisto poslednje empatično upanje, da Amerika dela tisto, kar je dobro, tisto nekaj, za kar so kot narod Američani vedno verjeli, da počnejo: širijo svobodo, demokracijo in blaginjo - ter pomagajo ljudem v stiski zgolj v imenu neprecenljivih ameriških vrednot!

 

Dichter je prav na tem mestu neizprosen, ko potem omenja teoretike in praktike marketinga in reklam, ki so tako zelo ponosni na svoj profitabilni poklic:

 

"Z uvajanjem psihologije v prodajne namene je hitro prevladala paradigma, da je treba ljudi prestrašiti z vsakršnimi nepredvidljivimi neuspehi, posledicami osebne nedejavnosti pri odpravljanju raznih problemov, potem jim pa kot čarobno paličico ponuditi konkreten izdelek ali storitev znamke X.’"

 

Da prav naveza vere in države ni tako nedolžna, kot se zdi tudi med sirskimi migranti, nam na primer namigne tudi članek Barbare Kramžar, Delove dopisnice iz Berlina. Konec marca je namreč pisala prav o pojavu izpisovanja judovskih otrok iz javnih nemških šol zaradi pojava nasilja muslimanskih sošolcev. Nemci so začeli zaznavati in opažati na nemških šolskih igriščih versko motivirane napade med vrstniki. Po mnenju Mohameda Rabieja, ki je leta 2015 zbežal iz Sirije v Nemčijo in danes šteje 28 let ter živi v obljubljeni Evropi, to niti ni tako zelo presenetljivo, saj prav pri tem spomni na knjigo očeta sedanjega sirskega diktatorja Hafeza al Asada. Po mnenju Rabieja je njegova knjiga Panarabizem ter prav njegova politična stranka vzgajala ljudi v sovraštvu do Judov že leta nazaj.

 

Če si za zaključek še malce pobližje pogledamo primer Slovaške, ki po lestvici objavljenega transformacijskega indeksa (BIT), ne boste verjeli, kotira zelo visoko (na 10. mestu izmed najbolje ocenjenih držav po stopnji demokracije), potem ni tako nesmiselno pogledati članek Tene Erceg v 951. številki srbskega tednika Novosti. Ercegova namreč nedvomno veliko pove bralcem že s samim podnaslovom, ko Slovaško obtoži za eno izmed najbolj koruptivnih držav Evropske unije ter pri tem omeni dejstvo, da je bil slovaški premier Robert Fico znan po vulgarnem označevanju novinarjev, saj so bila v preteklosti zabeležene njegova javne domislice in oznake, s katerimi je blatil novinarje (npr. umazane antislovaške kurbe, neumne hijene, zahodnjaški pajki, sluzaste kače). Po uboju malteške raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie se je ravno slovaški premier javno hvalisal, kako demokratična in svobodna da je njegova država. Par mesecev kasneje so umorili slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegovo partnerko Martino Kušnirovo. Motiv za umor so kasneje povezali prav s posli slovaškega premierja (ki je zaradi pritiskov naposled le odstopil).

 

Pomembno je torej omeniti, da je bila Slovaška zanimiva tudi organizacijam, ki so se ukvarjale s preiskovanjem korupcije in je bila tako tekom lanskega merjenja indeksa percepcije korupcije prav Slovaška tista, ki je pristala na šestem mestu najbolj skorumpiranih držav znotraj EU. Ercegova se tako v svojem pisanju nasloni na besede slovaškega novinarja Dariusza Kalana, ki pravi, da je slovaška družba pravzaprav le demokracija oligarhov. Pri zagovarjanju tega koncepta se opre na dejstvo, da je slovaško ekonomijo od osamosvajanja dalje upravljala skupina ljudi, ki jim je v privatizacijskih procesih, ki so potekali v zgodnjih 90. letih, takrat avtokratski slovaški premier Vladimir Mečiar prepustil vsa državna podjetja. Po Mečiarju je njegovo mesto nasledil utemeljitelj politične stranke Smer Robert Fico, ki je bil na čelu vlade že vse od leta 2006 (s kratkim vmesnim predahom med leti 2010 in 2012). Zato tudi ne čudi poziv glavnega urednika slovaškega tednika Tyždena po uboju slovaškega novinarja Kuciaka, naj novinarji kar sami raziščejo uboj njihovega novinarskega kolega, saj so tako policija kot pravosodje preplavljeni s simpatizerji in lojalisti politične stranke Smer ...

 

 

Dokumentarec Jana Geberta When the War comes.

 

 

Malo manj pa je znana še neka druga zgodba iz Slovaške, ki jo je v številki 401. številki hrvaškiEGA tednika Express objavila novinarka Kristina Kegljen. Novinar in režiser Jan Gebert je posnel dokumentarec v slovaško-hrvaški koprodukciji z naslovom Ko pride vojna, ki je letos na festivalu dokumentarnega filma Zagrebdox osvojil posebno priznanje. Geberta je zanimal predvsem uvid v stanje post-tranzicijskih držav, v katerih se postopno tolerirajo vse bolj radikalni odzivi na globalne procese ter družbene pojave, kot so revščina, rast nezaposlenosti in slaba socialna politika. Geberta tako zanima predvsem fenomen nacionalistično ekstremnih gibanj, ki so že dobro infiltrirana v najvišje nivoje državnih oblasti vzhodnoevropskih držav. Za osnovni motiv svojega dokumentarnega materiala si Gebert vzame slovaško paravojaško skupino, ki pod vodstvom mladega študenta arheologije Petra Švrčeka organizira vojne marše in se uri v gozdovih Slovaške.

 

Skupina, s katero novinar preživi 3 leta in pripadnike katere Gebert poimenuje tudi Branilci Slovaške, so bili še do pred treh let le marginalna skupina z izrazito radikalno, desničarsko ekspresijo nacionalističnega ponosa in mržnjo do tistih sedemdesetih migrantov, ki jih je Slovaška vzela pod svoje okrilje. Gebert spremlja v teh letih porast pripadnikov skupine ter njihovo infiltriranje v širšo slovaško družbo, saj so jih pretekli dogodki, kot so brexit, porast strahu pred terorizmom, strah pred rusko-ukrajinskim konfliktom, zmaga Donalda Trumpa ter indirektna podpora s strani slovaškega predsednika le še utrdili v svoji poziciji nacionalističnega ponosa ter odpora do vrednot Evropske unije. Danes ta skupina šteje že okoli 200 pripadnikov, na različnih shodih pa se jih da našteti tudi do 600. Druži jih ideja panslavizma kot tista začetne točke ideologije ter na nek način paradoksalna privlačnost do lika močnega, mačističnega vodje po vzoru Putinove Rusije.

 

Jana Geberta skrbi predvsem sovražna nastrojenost vzhodnoevropskih voditeljev do novinarjev, saj mu je, kot pravi sam, zelo težko spremljati porast sovražnega govora, ki leti na novinarje s strani vodilnih politikov. Javnost tako postopoma dobiva občutek, da se lahko novinarja eliminira in dokočno utiša. In da bo morda sčasoma to postalo tudi nekaj zaželenega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
7
17.07.2018 23:59
Za pretekli teden je bila značilna koncentracija pomembnih, celo prelomnih dogodkov. V sredo, 11. julija 2018 je ameriški ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.686
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.918
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.137
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.141
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
06/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.497
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.583
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.811
09/
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.028
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.913