Komentar

O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?

Par desetletij nazaj je stara celina Evropa morda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih politični sistem, v katerem so bila pravila jasna. Demokratično izvoljeni predsedniki in poslanci, demokratično pravilo o delitvi oblasti kot temelju državnih institucij, svoboda opozicije, medijev, pravosodja ter neodvisnost državnih aparatov prisile (vojska, policija) ...

06.04.2018 21:57
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   demokracija   Vzhodna Evropa   Slovaška   Robert Fico   Ernest Dichter   mediji   novinarji

Foto: www.filmneweurope.com

Jana Geberta skrbi predvsem sovražna nastrojenost vzhodnoevropskih voditeljev do novinarjev. Javnost tako postopoma dobiva občutek, da se lahko novinarja eliminira in dokočno utiša. In da bo morda sčasoma to postalo tudi nekaj zaželenega.

Raziskav, ki bi danes empirično merile realno stanje demokracije in človekovih pravic po svetu glede na gospodarske razmere in delovanje državnega aparata, je tudi po mnenju Delovega novinarja Damijana Slabeta malo. Morda se kot ena redkih institucij s tem ukvarja nemška Bartelsmannova fundacija, ki vsake dve leti objavi transformacijski indeks (BTI). Ta letos na primer ugotavlja, da se je na splošno v preteklih dveh letih po oceni njihovih ekspertov iz vsega sveta povečalo število manipuliranih volitev, več je državnega nasilja nad prebivalstvom, povečuje se število populističnih politikov, ki imajo tendenco ignorirati demokratične institucije in dogovarjanja, vse bolj se stavi le še na osebno moč politikov, nadzor nad mediji. Preganjanje novinarjev se stopnjuje, vse bolj pa se tudi izriva politične nasprotnike ter opozicijo iz javnega političnega prizorišča. Skupno in celostno gledano nas to postopoma in vztrajno pelje v vse večjo politično nestabilnost. Sedaj, če teoretično gledano v osnovi še razumemo pomenskost zgoraj pisanih trditev - pa morda ravno po bliskovitem in s strani širše javnosti nepričakovanem odstopu Mira Cerarja, ne razumemo prav dobro uvrstitve Slovenije po merjenih indeksih demokratičnosti na solidno šesto mesto. Toliko bolj tega indeksa verjetno ne razumejo niti vestni opazovalci in še redki preostali preizpraševalci delovanja naše države v preteklih par desetletjih. Zatorej se človek morda vpraša, kateri so ti eksperti, ki pošiljajo nemški fundaciji informacije in podatke za preverjanje stanja demokracije in računanje transformacijskega indeksa v državi, v kateri živimo.

 

Vendar istočasno ne smemo pozabiti, da globalno gledano tudi države, ki so morda še nekaj desetletij nazaj vsaj v propagandne namene širile svojo vzorno sliko nekakšnih glasnikov demokracije, danes nedvomno šepajo. V preteklih letih smo namreč bili priča ne samo ideji senzacionalizma v vsakodnevnem poročanju izpostavljenih in znanih novinarjev, ampak se je s projiciranjem diskurza v črno-beli tehniki dobrega in zla med teroristi in tistimi, ki se borijo proti tej neusmiljeni agresiji t.i. skrajnega islamističnega terorja, začela tvoriti še ena morda ne tako hitro opazna oblika propagande. Ernest Dichter, oče moderne reklame, je že davno omenjal vznik potrebe po spajanju politične in verske reklamne industrije. Ideje o manipulaciji s strahom ter reklamah, ki vplivajo na skrite motive in potlačene strasti, še najbolje opiše prav sam Dichter:

 

"Cerkev je največji manipulator s človeškim strahom in trpljenjem, preračunan na dolgi rok. Trditev reklame se preveri z nakupom blaga in v najslabšem primeru lahko človeka zmanipulira samo enkrat."

 

Če torej na tem mestu se samo hipno spomnimo propagande v New York Timesu pred parimi leti, ko je Barack Obama še sedel v Beli hiši in se je empatično in požrtvovalno takrat potrudil in izkazal pred kamero, ko je po svojih najboljših močeh zagotovil azil malemu dečku iz Sirije (katerega fotografija je obkrožila celoten svet, ko se je znašel v sedežu razstreljenega kombija, pogled nanj, malo žrtev v dimu, sajah in raztrganih oblačilih je vsem gledalcev zbudil neverjetno količino pomilovanja). Prav v tem fenomenu oglasnega sporočila na račun otrok (ki se je dobro tržil!) ter dejstvu, da je Obami nek drugi otrok lastnorčno napisal pismo, naj vendarle omogoči otrokom iz vojnih prizorišč srečno otroštvo in uživanje ameriških vrednot - se je pri globalnih gledalcih namreč moralo vzbuditi še tisto poslednje empatično upanje, da Amerika dela tisto, kar je dobro, tisto nekaj, za kar so kot narod Američani vedno verjeli, da počnejo: širijo svobodo, demokracijo in blaginjo - ter pomagajo ljudem v stiski zgolj v imenu neprecenljivih ameriških vrednot!

 

Dichter je prav na tem mestu neizprosen, ko potem omenja teoretike in praktike marketinga in reklam, ki so tako zelo ponosni na svoj profitabilni poklic:

 

"Z uvajanjem psihologije v prodajne namene je hitro prevladala paradigma, da je treba ljudi prestrašiti z vsakršnimi nepredvidljivimi neuspehi, posledicami osebne nedejavnosti pri odpravljanju raznih problemov, potem jim pa kot čarobno paličico ponuditi konkreten izdelek ali storitev znamke X.’"

 

Da prav naveza vere in države ni tako nedolžna, kot se zdi tudi med sirskimi migranti, nam na primer namigne tudi članek Barbare Kramžar, Delove dopisnice iz Berlina. Konec marca je namreč pisala prav o pojavu izpisovanja judovskih otrok iz javnih nemških šol zaradi pojava nasilja muslimanskih sošolcev. Nemci so začeli zaznavati in opažati na nemških šolskih igriščih versko motivirane napade med vrstniki. Po mnenju Mohameda Rabieja, ki je leta 2015 zbežal iz Sirije v Nemčijo in danes šteje 28 let ter živi v obljubljeni Evropi, to niti ni tako zelo presenetljivo, saj prav pri tem spomni na knjigo očeta sedanjega sirskega diktatorja Hafeza al Asada. Po mnenju Rabieja je njegova knjiga Panarabizem ter prav njegova politična stranka vzgajala ljudi v sovraštvu do Judov že leta nazaj.

 

Če si za zaključek še malce pobližje pogledamo primer Slovaške, ki po lestvici objavljenega transformacijskega indeksa (BIT), ne boste verjeli, kotira zelo visoko (na 10. mestu izmed najbolje ocenjenih držav po stopnji demokracije), potem ni tako nesmiselno pogledati članek Tene Erceg v 951. številki srbskega tednika Novosti. Ercegova namreč nedvomno veliko pove bralcem že s samim podnaslovom, ko Slovaško obtoži za eno izmed najbolj koruptivnih držav Evropske unije ter pri tem omeni dejstvo, da je bil slovaški premier Robert Fico znan po vulgarnem označevanju novinarjev, saj so bila v preteklosti zabeležene njegova javne domislice in oznake, s katerimi je blatil novinarje (npr. umazane antislovaške kurbe, neumne hijene, zahodnjaški pajki, sluzaste kače). Po uboju malteške raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie se je ravno slovaški premier javno hvalisal, kako demokratična in svobodna da je njegova država. Par mesecev kasneje so umorili slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegovo partnerko Martino Kušnirovo. Motiv za umor so kasneje povezali prav s posli slovaškega premierja (ki je zaradi pritiskov naposled le odstopil).

 

Pomembno je torej omeniti, da je bila Slovaška zanimiva tudi organizacijam, ki so se ukvarjale s preiskovanjem korupcije in je bila tako tekom lanskega merjenja indeksa percepcije korupcije prav Slovaška tista, ki je pristala na šestem mestu najbolj skorumpiranih držav znotraj EU. Ercegova se tako v svojem pisanju nasloni na besede slovaškega novinarja Dariusza Kalana, ki pravi, da je slovaška družba pravzaprav le demokracija oligarhov. Pri zagovarjanju tega koncepta se opre na dejstvo, da je slovaško ekonomijo od osamosvajanja dalje upravljala skupina ljudi, ki jim je v privatizacijskih procesih, ki so potekali v zgodnjih 90. letih, takrat avtokratski slovaški premier Vladimir Mečiar prepustil vsa državna podjetja. Po Mečiarju je njegovo mesto nasledil utemeljitelj politične stranke Smer Robert Fico, ki je bil na čelu vlade že vse od leta 2006 (s kratkim vmesnim predahom med leti 2010 in 2012). Zato tudi ne čudi poziv glavnega urednika slovaškega tednika Tyždena po uboju slovaškega novinarja Kuciaka, naj novinarji kar sami raziščejo uboj njihovega novinarskega kolega, saj so tako policija kot pravosodje preplavljeni s simpatizerji in lojalisti politične stranke Smer ...

 

 

Dokumentarec Jana Geberta When the War comes.

 

 

Malo manj pa je znana še neka druga zgodba iz Slovaške, ki jo je v številki 401. številki hrvaškiEGA tednika Express objavila novinarka Kristina Kegljen. Novinar in režiser Jan Gebert je posnel dokumentarec v slovaško-hrvaški koprodukciji z naslovom Ko pride vojna, ki je letos na festivalu dokumentarnega filma Zagrebdox osvojil posebno priznanje. Geberta je zanimal predvsem uvid v stanje post-tranzicijskih držav, v katerih se postopno tolerirajo vse bolj radikalni odzivi na globalne procese ter družbene pojave, kot so revščina, rast nezaposlenosti in slaba socialna politika. Geberta tako zanima predvsem fenomen nacionalistično ekstremnih gibanj, ki so že dobro infiltrirana v najvišje nivoje državnih oblasti vzhodnoevropskih držav. Za osnovni motiv svojega dokumentarnega materiala si Gebert vzame slovaško paravojaško skupino, ki pod vodstvom mladega študenta arheologije Petra Švrčeka organizira vojne marše in se uri v gozdovih Slovaške.

 

Skupina, s katero novinar preživi 3 leta in pripadnike katere Gebert poimenuje tudi Branilci Slovaške, so bili še do pred treh let le marginalna skupina z izrazito radikalno, desničarsko ekspresijo nacionalističnega ponosa in mržnjo do tistih sedemdesetih migrantov, ki jih je Slovaška vzela pod svoje okrilje. Gebert spremlja v teh letih porast pripadnikov skupine ter njihovo infiltriranje v širšo slovaško družbo, saj so jih pretekli dogodki, kot so brexit, porast strahu pred terorizmom, strah pred rusko-ukrajinskim konfliktom, zmaga Donalda Trumpa ter indirektna podpora s strani slovaškega predsednika le še utrdili v svoji poziciji nacionalističnega ponosa ter odpora do vrednot Evropske unije. Danes ta skupina šteje že okoli 200 pripadnikov, na različnih shodih pa se jih da našteti tudi do 600. Druži jih ideja panslavizma kot tista začetne točke ideologije ter na nek način paradoksalna privlačnost do lika močnega, mačističnega vodje po vzoru Putinove Rusije.

 

Jana Geberta skrbi predvsem sovražna nastrojenost vzhodnoevropskih voditeljev do novinarjev, saj mu je, kot pravi sam, zelo težko spremljati porast sovražnega govora, ki leti na novinarje s strani vodilnih politikov. Javnost tako postopoma dobiva občutek, da se lahko novinarja eliminira in dokočno utiša. In da bo morda sčasoma to postalo tudi nekaj zaželenega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492