Opazili smo

Hršakove elektrarne je odnesla Sava

Poslancu Ivanu Hršaku, ki zastopa interese zasavskih upokojencev, sta odstop Mira Cerarja in skorajšnje volitve pošteno prekrižala račune na srednji Savi. V bistvu mu je to odneslo projekt hidroelektrarn, zato je z na hitro sestavljenim zakonskim predlogom zdaj v državnem zboru poskušal rešiti, kar rešiti da. Toda proti toku se plavati ne da, sploh če ne poznaš ustave in predlagaš zakonske rešitve, ki so v nasprotju z ustavo ...

04.04.2018 10:14
Ključne besede:   Ivan Hršak   Desus   Sava   hidroelektrarne   državni zbor   vlada

Foto: DeSUS

Predčasne volitve bodo za marsikaterega bridka ura resnice in ne Desus ne poslanec Hršak pri tem nista nobeni izjemi.  

Najmanjši, a najbolj izsiljevalski koalicijski stranki upokojencev (DeSUS), kot kaže, močno primanjkuje predvolilne municije. Njihovega predsednika Karla Erjavca v klovnovski politični drži, ko si po novem prizadeva po vsej sili postati še Instagram zvezdnik, nihče več ne jemlje resno. DeSUS se v ciljni ravnini pred volitvami dejansko ne more ponašati z omembe vrednim projektom. Tega se očitno zavedajo fantje (dedki?) tudi sami. Razumljivo je strankarska nervoza dobila hud pospešek z odstopom premierja Mira Cerarja. Tega niso pričakovali, to jim ni všeč. Toda še preden je bilo jasno, da bomo konec maja odšli na predčasne volitve, je v upanju, da bo še dovolj časa za samopromocijo, Desusov poslanec Ivan Hršak (ta je bil v Hrastniku izvoljen v svoj drugi poslanski mandat s 797 glasovi) prišel na idejo, da bi poskrbel za nekaj opozorilnega hrupa – in je možakar urno vložil v državni zbor predlog Zakona o načinu izgradnje infrastrukture in o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save.

 

Razen tega da je dolžina predlaganega zakona primerna za Guinessovo knjigo, samo po sebi vse skupaj ne bi bilo nič posebnega; konec koncev je delo poslancev tudi vlaganje zakonskih predlogov. Toda Hršak se je za ta korak mimo koalicijskega dogovora in največje vladne stranke SMC očitno odločil za to, ker stranki teče voda (beri: Sava) v grlo in zato potrebuje nekaj odmevnosti, Hršak pa pozornost vsaj v svojem zasavskem bazenu. Vložitev zakona opravičuje s tem, da bi tako omogočil izgradnjo hidroelektrarn ter razvoj lokalne infrastrukture in gospodarstva. Kar so zgolj visokoleteče besede in to dobro vedo mnogi, ki nad vsebino zakona niso navdušeni. Utemeljenih agrumentov proti v resnici ne manjka, začenši z zmanjšano samočistilno sposobnostjo vode, upočasnjenim vodnim tokom, segrevanjem vode, zmanjšano količino kisika, spremenjeno mikroklimo itd. 

 

Hkrati je skrb vzbujajoče dejstvo, da poslancem (od katerih bi pričakovali, da bodo, če je treba, tudi opolnoči na pamet recitirali ustavo) ni jasno, da bi bil zakon, kot ga predlaga, v nasprotju z ustavo in sistemsko ureditvijo področja, v katerega posega, hkrati pa je to docela neprimeren ukrep za dosego želenega cilja. Drži, da bi morali čimprej vzpostaviti celovito podlago za energetsko izkoriščanje srednje Save, toda sredstvo za dosego cilja, torej morebiten sprejem zakona, je zgrešena pot, ki ne vodi do ustreznih rešitev.

 

Hršak denimo za začetek uporabe zakona predlaga šele 1. januar 2020, kar je popolnoma nepotrebno odlašanje, prelaganje odgovornosti in čas zamujenih priložnosti. Poleg tega zakon predvideva takojšnje prenehanje Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in odpravo (z retroaktivnim učinkom!?) vseh aktov, ki so bili izdani na podlagi omenjene uredbe. To pa preprosto pomeni, da si Hršak in sopodpisniki zakona želijo vzpostaviti začetno stanje glede možnosti izgradnje hitroelektrarn na srednji Savi, s čemer bi dejansko odpravili ves napredek, ki je že bil dosežen.

 

Bi torej projekt vrnili v letos 2005? Čemu le?! In zakaj uničiti vse, kar je bilo že storjenega? Za izgradnjo hidroelektrarne na srednji Savi je bil že izdan koncesijski akt, podeljena koncesija, opravljena so bila pogajanja o sklenitvi koncesijske pogodbe, dosežena je bil medresorska uskladitev, izvedeni so bili postopki prostorskega umeščanja ter že izdelana projektna, investicijska in druga dokumentacija. Poleg tega je bil že objavljen tudi javni razpis za pripravo DPN, ta čas pa ravno poteka pregled ponudb.

 

In zdaj? S sprejetimi zakonskimi spremembami, kot si jih je zamislil Hršak, bi treba vse to opraviti na novo. Vse to zaradi zakona, ki je dejansko sistemsko neusklajen in po mnenju poznavalcev že sam po sebi odpira vrsto nejasnosti. Poleg številnih drugih nedorečenosti, ki v primeru obravnave gotovo ne bodo ostale spregledane, je blago rečeno norost zapis v enem izmed členov zakona, češ da se z gradnjo hidroelektrarn čaka, dokler tudi drugi nosilci investicij ne zagotovijo sredstev za povezane projekte (denimo Slovenske železnice za posodobitev železniške proge), kar seveda pomeni, da hidroelektrarne še zlepa ne bodo zgrajene.

 

Cvetka je gotovo tudi primerjava oziroma zgledovanje po ureditvi v zvezi s spodnjo Savo, saj tam podeljena koncesija predstavlja koncesijo gradnje, koncesija na srednji Savi pa koncesijo za rabo vode, kar nedvomno terja drugačno pravno obravnavo. Hršak si privošči tudi navadno ceneno zavajanje, ko svoj predlog upravičuje s pozitivnimi finančnimi učinki za državni in občinske proračune. Vsakemu laiku je jasno, da bi do prilivov v obliki koncesnine in drugih dajatev prišlo tudi v primeru izgradnje hidroelektrarn na podlagi veljavnega Zakona o vodah, že omenjene uredbe in praktično usklajene koncesijske pogodbe. Kvečjemu bi do prilivov svežega denarja v proračune v tem primeru prišlo precej hitreje.

 

Po vsem tem je jasno, da je zakon v svoji neustreznost in površnosti prej plod strankarske stiske kot produkt temeljitega razmisleka o prihodnosti srednjesavskih hidroelektrarn. In kdo bi razumel, zakaj Hršak sili s svojim početjem desetletje nazaj v preteklost, namesto da bi si prizadeval najmanj za čimprejšnjo sklenitev ustrezne koncesijske pogodbe med koncedentom in sedanjim nosilcem koncesije.

 

Kot da vse to ne bi bilo dovolj, si v Desusu očitno lastijo pravico, da se s svojimi zakonskimi idejami postavljajo nad ustavo. Res je sicer, da zakon v pravnem smislu predstavlja samostojni temelj za urejanje določenih pravic in obveznosti, toda zakon mora biti v skladu z ustavo in ustavno določeno delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (poslanec Hršak naj si pogleda 2. odstavek 3. člena ustave!). Medtem pa Desusov izvoljenec ljudstva v svojem zakonu mirno predvideva prisilen prenos že podeljene koncesije – brez sodelovanja vlade, pa čeprav je v naši ureditvi vlada tista, ki podeljuje koncesijo v imenu koncedenta, to je Republike Slovenije. In medtem ko šef Desusa kot zunanji minister sedi na sejah vlade, bi njegov poslanec iz postopka podelitve oziroma prenosa koncesije vlado v celoti izključil ...

 

Ivan Hršak si je gotovo domišljal, da bi bil njegov predlog celo lahko sprejet. Toda Cerarjev odstop in posledično "kastrirana" vlada, ki lahko opravlja le še tekoče posle, sta Hršaku temeljito prekrižala račune. Tudi od državnega zbora zdaj ni več pričakovati kakšnega pospešenega dela. Poslance čaka precej bolj resen preizkus, kot je ubadanje s Hršakovo nedomišljeno idejo, ki ji po nam dostopnih informacijah tako ali tako niso bili pretirano naklonjeni. Predčasne volitve bodo za marsikaterega bridka ura resnice in ne Desus ne poslanec Hršak pri tem nista nobeni izjemi.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Recosi, socialno podjetje: Odsluženo računalniško opremo, ki bi sicer pristala na odpadu, obnovijo in ceneje prodajo naprej
1
16.12.2019 15:00
Obnovili so že več kot 150.000 kosov računalniške in druge opreme, prihranili več kot 21 milijonov kilogramov ogljikovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...
3
26.11.2019 19:35
Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
SD WAN: Tehnologija, ki znižuje stroške
0
29.10.2019 11:00
Software-Defined ali SD WAN tehnologija je novoprogramsko definirano omrežje v širokem omrežju WAN, ki omogoča zasebno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gianni De Michelis (1940-2019)
2
14.05.2019 14:21
Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku vLjubljanipokazal s tem, da se je še ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,404
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,074
03/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,294
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,627
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,310
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,945
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,505
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 802
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 790
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,748