Opazili smo

Hršakove elektrarne je odnesla Sava

Poslancu Ivanu Hršaku, ki zastopa interese zasavskih upokojencev, sta odstop Mira Cerarja in skorajšnje volitve pošteno prekrižala račune na srednji Savi. V bistvu mu je to odneslo projekt hidroelektrarn, zato je z na hitro sestavljenim zakonskim predlogom zdaj v državnem zboru poskušal rešiti, kar rešiti da. Toda proti toku se plavati ne da, sploh če ne poznaš ustave in predlagaš zakonske rešitve, ki so v nasprotju z ustavo ...

04.04.2018 10:14
Ključne besede:   Ivan Hršak   Desus   Sava   hidroelektrarne   državni zbor   vlada

Foto: DeSUS

Predčasne volitve bodo za marsikaterega bridka ura resnice in ne Desus ne poslanec Hršak pri tem nista nobeni izjemi.  

Najmanjši, a najbolj izsiljevalski koalicijski stranki upokojencev (DeSUS), kot kaže, močno primanjkuje predvolilne municije. Njihovega predsednika Karla Erjavca v klovnovski politični drži, ko si po novem prizadeva po vsej sili postati še Instagram zvezdnik, nihče več ne jemlje resno. DeSUS se v ciljni ravnini pred volitvami dejansko ne more ponašati z omembe vrednim projektom. Tega se očitno zavedajo fantje (dedki?) tudi sami. Razumljivo je strankarska nervoza dobila hud pospešek z odstopom premierja Mira Cerarja. Tega niso pričakovali, to jim ni všeč. Toda še preden je bilo jasno, da bomo konec maja odšli na predčasne volitve, je v upanju, da bo še dovolj časa za samopromocijo, Desusov poslanec Ivan Hršak (ta je bil v Hrastniku izvoljen v svoj drugi poslanski mandat s 797 glasovi) prišel na idejo, da bi poskrbel za nekaj opozorilnega hrupa – in je možakar urno vložil v državni zbor predlog Zakona o načinu izgradnje infrastrukture in o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save.

 

Razen tega da je dolžina predlaganega zakona primerna za Guinessovo knjigo, samo po sebi vse skupaj ne bi bilo nič posebnega; konec koncev je delo poslancev tudi vlaganje zakonskih predlogov. Toda Hršak se je za ta korak mimo koalicijskega dogovora in največje vladne stranke SMC očitno odločil za to, ker stranki teče voda (beri: Sava) v grlo in zato potrebuje nekaj odmevnosti, Hršak pa pozornost vsaj v svojem zasavskem bazenu. Vložitev zakona opravičuje s tem, da bi tako omogočil izgradnjo hidroelektrarn ter razvoj lokalne infrastrukture in gospodarstva. Kar so zgolj visokoleteče besede in to dobro vedo mnogi, ki nad vsebino zakona niso navdušeni. Utemeljenih agrumentov proti v resnici ne manjka, začenši z zmanjšano samočistilno sposobnostjo vode, upočasnjenim vodnim tokom, segrevanjem vode, zmanjšano količino kisika, spremenjeno mikroklimo itd. 

 

Hkrati je skrb vzbujajoče dejstvo, da poslancem (od katerih bi pričakovali, da bodo, če je treba, tudi opolnoči na pamet recitirali ustavo) ni jasno, da bi bil zakon, kot ga predlaga, v nasprotju z ustavo in sistemsko ureditvijo področja, v katerega posega, hkrati pa je to docela neprimeren ukrep za dosego želenega cilja. Drži, da bi morali čimprej vzpostaviti celovito podlago za energetsko izkoriščanje srednje Save, toda sredstvo za dosego cilja, torej morebiten sprejem zakona, je zgrešena pot, ki ne vodi do ustreznih rešitev.

 

Hršak denimo za začetek uporabe zakona predlaga šele 1. januar 2020, kar je popolnoma nepotrebno odlašanje, prelaganje odgovornosti in čas zamujenih priložnosti. Poleg tega zakon predvideva takojšnje prenehanje Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in odpravo (z retroaktivnim učinkom!?) vseh aktov, ki so bili izdani na podlagi omenjene uredbe. To pa preprosto pomeni, da si Hršak in sopodpisniki zakona želijo vzpostaviti začetno stanje glede možnosti izgradnje hitroelektrarn na srednji Savi, s čemer bi dejansko odpravili ves napredek, ki je že bil dosežen.

 

Bi torej projekt vrnili v letos 2005? Čemu le?! In zakaj uničiti vse, kar je bilo že storjenega? Za izgradnjo hidroelektrarne na srednji Savi je bil že izdan koncesijski akt, podeljena koncesija, opravljena so bila pogajanja o sklenitvi koncesijske pogodbe, dosežena je bil medresorska uskladitev, izvedeni so bili postopki prostorskega umeščanja ter že izdelana projektna, investicijska in druga dokumentacija. Poleg tega je bil že objavljen tudi javni razpis za pripravo DPN, ta čas pa ravno poteka pregled ponudb.

 

In zdaj? S sprejetimi zakonskimi spremembami, kot si jih je zamislil Hršak, bi treba vse to opraviti na novo. Vse to zaradi zakona, ki je dejansko sistemsko neusklajen in po mnenju poznavalcev že sam po sebi odpira vrsto nejasnosti. Poleg številnih drugih nedorečenosti, ki v primeru obravnave gotovo ne bodo ostale spregledane, je blago rečeno norost zapis v enem izmed členov zakona, češ da se z gradnjo hidroelektrarn čaka, dokler tudi drugi nosilci investicij ne zagotovijo sredstev za povezane projekte (denimo Slovenske železnice za posodobitev železniške proge), kar seveda pomeni, da hidroelektrarne še zlepa ne bodo zgrajene.

 

Cvetka je gotovo tudi primerjava oziroma zgledovanje po ureditvi v zvezi s spodnjo Savo, saj tam podeljena koncesija predstavlja koncesijo gradnje, koncesija na srednji Savi pa koncesijo za rabo vode, kar nedvomno terja drugačno pravno obravnavo. Hršak si privošči tudi navadno ceneno zavajanje, ko svoj predlog upravičuje s pozitivnimi finančnimi učinki za državni in občinske proračune. Vsakemu laiku je jasno, da bi do prilivov v obliki koncesnine in drugih dajatev prišlo tudi v primeru izgradnje hidroelektrarn na podlagi veljavnega Zakona o vodah, že omenjene uredbe in praktično usklajene koncesijske pogodbe. Kvečjemu bi do prilivov svežega denarja v proračune v tem primeru prišlo precej hitreje.

 

Po vsem tem je jasno, da je zakon v svoji neustreznost in površnosti prej plod strankarske stiske kot produkt temeljitega razmisleka o prihodnosti srednjesavskih hidroelektrarn. In kdo bi razumel, zakaj Hršak sili s svojim početjem desetletje nazaj v preteklost, namesto da bi si prizadeval najmanj za čimprejšnjo sklenitev ustrezne koncesijske pogodbe med koncedentom in sedanjim nosilcem koncesije.

 

Kot da vse to ne bi bilo dovolj, si v Desusu očitno lastijo pravico, da se s svojimi zakonskimi idejami postavljajo nad ustavo. Res je sicer, da zakon v pravnem smislu predstavlja samostojni temelj za urejanje določenih pravic in obveznosti, toda zakon mora biti v skladu z ustavo in ustavno določeno delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (poslanec Hršak naj si pogleda 2. odstavek 3. člena ustave!). Medtem pa Desusov izvoljenec ljudstva v svojem zakonu mirno predvideva prisilen prenos že podeljene koncesije – brez sodelovanja vlade, pa čeprav je v naši ureditvi vlada tista, ki podeljuje koncesijo v imenu koncedenta, to je Republike Slovenije. In medtem ko šef Desusa kot zunanji minister sedi na sejah vlade, bi njegov poslanec iz postopka podelitve oziroma prenosa koncesije vlado v celoti izključil ...

 

Ivan Hršak si je gotovo domišljal, da bi bil njegov predlog celo lahko sprejet. Toda Cerarjev odstop in posledično "kastrirana" vlada, ki lahko opravlja le še tekoče posle, sta Hršaku temeljito prekrižala račune. Tudi od državnega zbora zdaj ni več pričakovati kakšnega pospešenega dela. Poslance čaka precej bolj resen preizkus, kot je ubadanje s Hršakovo nedomišljeno idejo, ki ji po nam dostopnih informacijah tako ali tako niso bili pretirano naklonjeni. Predčasne volitve bodo za marsikaterega bridka ura resnice in ne Desus ne poslanec Hršak pri tem nista nobeni izjemi.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Nenavadni posli Marka Bošnjaka, viceguvernerja Banke Slovenije
0
08.06.2018 12:45
Drugi mož naše narodne banke, viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, v preteklosti zagovornik zasebnega lastništva bank, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj nam dejansko sploh prinaša GDPR?
2
07.06.2018 13:51
Konec maja je stopila v veljavo nova zakonodaja EU o varstvu podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Po zagotovilih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tovarišijske igrice z delnicami Gorenjske banke se nadaljujejo tudi na Abanki, Banka Slovenije pa še naprej molči
0
05.06.2018 10:16
Poročali smo že, da je družba Sava poleg skupščine 22. junija 2018, na kateri želi delnice v naravi prenesti na sklad York ter ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gorenjski bankomat za financiranje prijateljskih navez
1
31.05.2018 17:00
Korporacija Sava je 38 odstotna lastnica Gorenjske banke, slednja pa tej korporaciji omogoča posle ter prevzema finančno ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Za evropsko Slovenijo
0
25.05.2018 21:35
Matej Avbelj,Luka Lisjak Gabrijelčič,Igor Masten,Tanja Porčnik inŽiga Turk se sprašujejo, kaj bodo prinesle volitve 3. junija: ... Več.
Piše: Uredništvo
Izločanje volilnih list je sramotno in kliče po reakciji Vrhovnega sodišča
7
11.05.2018 09:42
Trenutno dogajanje glede volilnih list in njihovega izločanja je novi primer oblastnega ravnanja, ki vabi k uporabi besede ... Več.
Piše: Uredništvo
Dončićeva predvolilna kampanja
4
11.04.2018 07:20
Komu bodo najbolj koristile neizplačane nagrade košarkarjem ali zgodba o tem, kako je Saša Dončić izkoristil nedoslednost ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Sommelier
11
19.03.2018 15:04
Podatki o funkcionalni nepismenosti Slovencev so strogo zaupni. Tudi tega, koliko odstotkov volivcev dejansko razume temeljne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odgovor: Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
1
13.03.2018 16:47
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka članka z naslovom Slovenski državni gozdovi, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
2
07.03.2018 08:41
Junija bo dve leti, odkar je Cerarjeva vlada ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ves ta čas je okoli te družbe ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Novinarji proti mafiji: nedokončani članek umorjenega Jana Kuciaka
0
03.03.2018 22:43
Nekaj dni po likvidaciji mladega slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke je slovaški spletni ... Več.
Piše: Uredništvo
Janko Veber končno obrnil hrbet tovarišiji in gre na svoje
7
08.01.2018 23:59
Tri tedne potem, ko sem izstopil iz poslanske skupine socialnih demokratov, sem danes izstopil še iz stranke SD , je svojo ... Več.
Piše: Uredništvo
Politični nekrolog: Milojka Kolar Celarc je mrtva, naj živi Peter Požun!
2
18.12.2017 23:17
Ministrica Milojka Kolar Celarc, zaradi svojega načina lika in dela v kuloarjih znana kot Pokvarjena Milojka, med ... Več.
Piše: Uredništvo
Novinarka, rektor in odvetnik
5
14.12.2017 23:34
Med odmevnimi zgodbami, ki jim je novinarka TV Slovenija Eugenija Carl namenila veliko prostora na državni televiziji, je bila ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zadeva Pen klub & Jazz klub Gajo: Bolj kot literatura pisateljskemu društvu dišijo evri
0
05.12.2017 19:55
V ponedeljek, 4. decembra, se je iztekel interni razpis Društva slovenskih pisateljev (DSP) za zbiranje ponudb za oddajo ... Več.
Piše: Uredništvo
Dvojna zloraba prava: Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v Državnem zboru
2
29.11.2017 12:09
Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajci prihajajo: 660 milijonov evrov v mariborsko letališče!
3
27.11.2017 09:58
Medtem ko nemški Fraport, novi lastnik ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika ni investiral omembe vrednih sredstev v ... Več.
Piše: Uredništvo
Javna izjava: Neustavna sprememba ustave
10
22.11.2017 21:08
Trije ugledni pravniki mlajše generacije, dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj in dr. Jurij Toplak, so se javno oglasili zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
Bo danes konec ali novo nadaljevanje Vriskove ere?
1
21.11.2017 11:46
Danes bo potekal občni zbor Kmetijske zveze Slovenije, na katerem bodo člani zveze še enkrat skušali strmoglaviti svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
Marjan Šarec je boljši Erjavec od Karla
3
16.11.2017 13:09
Skoraj zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev, znan tudi kot Ivan Serpentinšek, kmetovalec izpod Kamniških planin, ni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.688
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.919
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.139
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.141
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
06/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.500
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.584
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.815
09/
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.034
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.913