Komentar

Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno

Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno skupnost, in imamo dobronamerneže, ki v tem vidijo mnogo negativnega. Verjamem, da je v ozadju prizadevanj obeh skupin iskrena želja za dobro človeštva in ne kakšne prikrite agende, lobiji, ideologije in multinacionalke. Morda bi bilo modro, da bi si v začetku dali to priznanje dobronamernosti, debata bi lahko šla v mirnejšem in konstruktivnejšem ozračju naprej.

08.04.2018 21:27
Piše: Jošt Klemenc
Ključne besede:   Jošt Klemenc   medicina   cepljenje   malomarnost   stranki učinki   epidemiologija

Foto: www.thehealthyhomeeconomist.com

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. 

Vsekakor je vse bolj radikalna pozicija na svojih stališčih vredna poglobljene sociološke analize, saj gre za zanimiv fenomen, kaj se zgodi v skupnosti ljudi, ko se država v imenu višjega dobrega vplete v nedotakljivost telesa in odvzame ljudem možnost odločanja, kakšen medicinski poseg bodo dopustili izvesti na svojem telesu oz. telesu svojih otrok. Rad bi spodbudil tudi tovrstne strokovnjake, da podelijo svoja razmišljanja s skupnostjo, sam pa menim, da je glavni krivec za nastalo pat situacijo medicinska stroka, ki svoje naloge niti približno ni opravila dovolj natančno in temeljito. Namen tega zapisa je osvetliti več vidikov te sistemske malomarnosti in dodati debati nekaj informacij in misli, katere se v dosedanjih pogovorih niso veliko omenjale.

 

 

"Cepljenje je brez resnih stranskih učinkov"

 

O tem trenutno veljavnem zaključku medicinske stroke velja kritično razmisliti. Vsakodnevna resničnost ga namreč ne odseva. Nasprotno, ko v vsakdanji praksi zdravljenja kompleksnih kroničnih motenj poslušam paciente, mi ti zelo pogosto povejo, da so začeli opažati pojavljanje težav pri sebi ali pa pri svojih otrocih v dneh in tednih, ki so sledili cepljenju. Naj povem, da ti ljudje večinoma niso (bili) apriorno proticepilsko nastrojeni, ampak so se dali cepiti v dobri veri. Večina teh ljudi je tudi povedala, da so svoje ugotovitve izrazili izbranemu zdravniku ali pediatru, ki pa jih je pomiril, da težave ne morejo biti posledica cepljenja. V svoji praksi sem že vsaj petdesetkrat slišal, da so pacienti oziroma njihovi svojci opazili zaskbljujoče bolezensko dogajanje, ki je sledilo cepljenju, to izrazili izbranemu zdravniku in od vseh teh sta bila samo dva vpisana v zdravstveni karton, ne pa tudi prijavljena naprej v register. Pri vseh ostalih pa zdravnik poročila o dogajanju ni niti vpisal v kartoteko. Med njimi je bilo precej zgodb čisto nedvoumnih in so nastopile v nekaj urah po cepljenju.

 

To je nekaj, kar jaz imenujem strokovna malomarnost številka ena. Menim, da splošno izobraženi zdravnik na primarnem nivoju, ki se je o cepljenju tekom strokovnega izobraževanja izredno malo izobrazil, ni zadosti kompetenten strokovnjak, da bi lahko s tako ignoranco sfiltriral te podatke, ki bi se lahko z naprednimi statističnimi orodji v ustreznem registru izkazali za koristne. Morda bi dobili realnejšo sliko, v kolikšni meri se dejansko pojavljajo neugodni učinki po cepljenju in kateri vse lahko so. Ta problem je žal mednaroden in sam vidim rešitev tega, da bi vnos v tak register moral biti vedno izveden na podlagi zahteve prizadetega, kjer bi se vneslo tako opažanje prizadetega, kot tudi objektiva dejstva, ki bi jih opazil zdravnik na primarni ravni. Izziv za dobronamerno politiko.

 

Tudi senzitivnost zdravnikov primarne ravni je treba dvigniti. Če otrok v noči po cepljenju razvije 40 st. C vročine, kriči in bruha, se mora v zdravnikovih mislih kot prva pojaviti možnost, da je to najbrž posledica cepljenja in ne zgolj naključno sovpadajoča viroza, kar starši v takih primerih običajno slišijo. Mehanizem, po katerem se to lahko zgodi, je povsem logičen in bo podrobneje razložen kasneje.

 

 

Željeni in stranski učinki cepljenja

 

Strokovna malomarnost številka dve je obdobje, v katerem oprezamo za neželjenimi učinki cepljenja. Vsako jesen novembra poslušamo priporočila, da je tedaj najprimernejši čas za cepljenje proti gripi, ki bo v polnem zamahu prišla čez 3 mesece, saj vsak organizem potrebuje nekaj tednov oz. mesecev, da razvije popoln željeni odgovor na vzpodbudo iz cepiva. Željene imunske spremembe so kronične narave, s cepivom želimo vzpostaviti t.i. imunski spomin oz. tvorbo spominskih T limfocitov, ki se aktivirajo in namnožijo ob stiku s škodljivimi klicami. Zakaj za željene imunske spremembe po cepljenju lahko čakamo dolgo, neželjenih pa dolgoročno nočemo sistematično opazovati? Tisto kratko časovno okno, v katerem naj bi bili pozorni na stranske učinke cepljenja (pa še to nismo, kot smo videli zgoraj), namreč ljudi, ki se bojijo neželenih učinkov cepljenja, sploh ne skrbi. Skrbijo pa jih poškodbe imunskega, nevrološkega, prebavnega in še kakšnega sistema, ki so kronične narave in se kot take seveda ne morejo pojaviti takoj po cepljenju.

 

 

Princip cepljenja je v vseh ozirih nenaraven

 

Razlogov, da pri kroničnih posledicah cepljenja znanost tišči glavo v pesek, je najbrž več, sam bi na tem mestu izpostavil v javnosti redkeje slišano prepričanje medicinske stroke, ko razlaga imunološke mehanizme. V nekem pogovoru z zelo ugledno strokovnjakinjo s področja pediatrije in infektologije sem namreč dobil zagotovilo, da je imunsko dogajanje po cepljenju praktično enako imunskemu dogajanju pri aktivni okužbi, seveda s to razliko, da je bistveno bolj varno. Imam zadosti poglobljeno znanje s tega področja, da lahko zanesljivo zatrdim, da je to povsem zgrešeno gledanje.

 

Pri naravnem dogajanju vstopijo virusi, proti katerim cepimo, v organizem preko sluznice dihal in prebavil, pri tetanusu se namnožijo bakterije v zelo okuženi rani z anaerobnimi pogoji. Vsa ta mesta vstopa imunski sistem pozna in ima zato razvite različne stopnje obrambe. Še preden pride do pravega razsoja klic po krvi, se že aktivira mnogo linij obrambe. Celotno telo je prepredeno z limfatičnimi organi, še posebno veliko jih je prav na področju prebavil, kjer poznamo intestinalni limfatični sistem bezgavk ter v zgornjih dihalih, kjer imamo t.i. Waldeyerjev obroč v žrelu. Tudi za infekcije, ki so posledica penetrantnih poškodb na udih, je narava razvila prepleten sistem bezgavk na mestih, kjer okončine prehajajo v trup. Ne poznamo natančno, kaj se dogaja v teh prvih linijah obrambe, gotovo pa zelo veliko in najbrž nujno potrebne reakcije, da se celotna infekcija v končni fazi uspešno sanira. Pri cepljenju se vse to dogajanje vedno obide.

 

Na hitro poglejmo tudi izredno nenaravne stvari, ki so povezane s cepljenjem. V procesu izdelave cepiva je treba najprej namnožiti klice, na katere se imunski sistem odzove. To se dela na živalskih, celičnih in karcinomskih kulturah ali z bioinženiringom, ko z virusnim vektorjem v bakterijske kulture vnesejo del dednine, da potem te bakterije izdelujejo proteinske dele klic z antigenskimi lastnostmi. Nič od tega ni podobno naravnemu razrastu klic v človeškem organizmu. Nadalje se mora namnožene antigene ustrezno izolirati, očistiti vsega drugega, kar nikoli ni možno s stoodstotno natančnostjo. Kasneje se te klice s kemijskimi in/ali fizikalnimi metodami ustrezno onesposobi, da ne povzročijo prave infekcije. Tako spremenjene "zombi" klice pa same po sebi ne povzročijo reakcije imunskega sistema. To pa nujno potrebujemo, zato se v procesu izdelave cepiva tem klicam dodajajo adjuvansi. Te so lahko na bazi težkih kovin (živega srebra, aluminija) ali pa učinkujejo na drugačen način, vsem pa je skupno, da neselektivno vzdražijo imunski sistem. So toksini, ker drugače ne bi aktivirale imunskega sistema.

 

Neselektivnost tega procesa je po mojem mnenju sploh izredno problematična, saj omogoča, da se imunski sistem v stanju take vzdraženosti senzibilizira tudi na povsem neškodljive snovi, s katerimi se sreča v dneh in tednih po cepljenju, ko poteka intenziven imunski odgovor na spodbudo iz cepiva. Mehanizem nastanka alergij in drugih motenj imunskega sistema po cepljenju je s poznavanjem teh mehanizmov povsem razložljiv. Prav tako nevrotoksičnost, saj je veliko teh adjuvansov živčnih strupov. Zagovorniki (obveznega) cepljenja trdijo, da so te snovi prisotne v izjemno nizkih koncentracijah, ki ne morejo biti škodljive.

 

Kako za vsak konkreten organizem vemo, katera koncentracija je zanj škodljiva in koliko, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora in ga lahko pletemo v neskončnost, sam pa navadno presekam ta gordijski vozel z ugotovitvijo, da če so te snovi sposobne ziritirati imunski sistem v zadostni meri, da razvije protitielesa proti antigenom iz cepiva, so sposobne tudi česa drugega. Da zaključim razmišljanje o povsem nenaravnem dogajanju v zvezi s cepljenjem, naj dodam še, da se morajo cepivu dodati še konzervansi, stabilizatorji, antibiotiki in še kar nekaj snovi, ki se jih potem v končnem koktejlu vbrizga mimo naravnih poti (ki so preko dihalnega in prebavnega sistema) v podkožje ali mišičje trimesečnika, ki ima imunski sistem zelo nedozorel.

 

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. Ne pašejo namreč v model, ki v procesu cepljenja vidi le antigene, ki jih mora organizem prepoznati, proti njim stvoriti protitelesa, pa je zgodba končana. Vsekakor strokovna malomarnost številka tri.

 

 

Študije, ki dokazujejo škodljivost cepiv in tiste, ki to zanikajo

 

V sodobni medicinski stroki velja prepričanje, da je kvalitetnih študij, ki potrjujejo neškodljivost cepljenja, več kot dovolj in da o tako enoznačnih zaključkih serije kvalitetnih študij sploh ne more biti debate. Narejene so bile tudi metanalize, ki so vključile preko milijon preiskovancev in vse so enoznačno dokazale isto nedolžnost cepljenja. Kdor se hoče razgledati tudi z druge perspektive in najde precejšnje število kvalitetnih študij, ki dokazujejo škodljivost cepiv ter o tem javno spregovori, dobi takoj nalepko neracionalnosti, vernika, ki ga ne moreš prepričati o ničemer, niti o neobstoju chemtrailsov ali Zevsa, kaj šele o varnosti cepljenja.

 

Dejstvo pa je, da je zares uporabnih študij kljub vsej množici izredno malo, študije, ki bi zelo potešila radovednost iskrenega iskalca resnice, pa sploh ni. Primerjajo se različna cepljenja med sabo, primerja se spremembe zdravja populacije po samo enem cepljenju ... Nikjer na svetu pa nisem zasledil kvalitetne epidemiološke študije, ki bi primerjala splošno (kronično) zdravje otrok, ki so bili cepljeni po državno priporočenem oz. vsiljenem programu s serijo zaporednih različnih cepljenj, in tistih, ki teh cepljenj niso opravili. Opažamo namreč, da se bolj očitne razlike v zdravju redko pojavijo po enkratnem cepljenju, pač pa se neželjeni učinki z večkratnim cepljenjem postopoma pričnejo potencirati. Takšna študija bi izjemno pripomogla k bolj argumentirani debati.

 

Dejstvo je, da se resnejši stranski učinki po cepljenju s populacijskega vidika gledano zgodijo precej redko (ob tem moramo vseeno imeti pred očmi dejstvo, da je poškodovanost teh oseb izredno huda in v večini primerov nepopravljiva, le-ta se namreč ne izgublja v povprečju), velja pa tudi, da je veliko kroničnih težav, ki se razvijejo v tednih in mesecih po cepljenju, težko enoznačno povezati s cepljenjem. Na vse te dileme bi lahko dala kvalitetna epidemiološka študija dobre odgovore. Dejstvo, da ob milijardah dolarjev, ki se namenjajo študijam, ki preučujejo (ne)škodljivost cepljenja, take študije ni, potrjuje teoretike zarot, vsekakor pa si medicinska znanost tukaj zasluži četrto opazko malomarnosti. Dokler nimamo tovrstnih kvalitetnih študij, strokovna razprava ne more biti rodovitna, ker ne operira s stvarnimi dejstvi. Lahko samo krešemo prepričanja in verovanja.

 

 

Malomarnosti je preveč

 

Vsa nanizana dejstva iskrenemu iskalcu resnice vzbudijo precej dvomov, da sodobna medicinska znanost zadosti kritično vrednoti, kaj s cepljenjem počne. Koncept cepljenja, kot ga doumeva medicinska znanost, je izreden. Dobrobiti so preštevilne, škode praktično ni, slišimo, da je cepljenje žrtev lastnega uspeha. Zasejati kal dvoma v tako uspešno zgodbo je nekaj, kar človeštvo v takih in podobnih zgodbah nikoli ne vidi rado. Memento te hominem esse, pomni, da si človek, je prišepetaval pribočnik rimskemu triumfantu, da mu razuma ne bi zaslepili veliki uspehi.

 

Morda je medicinska znanost v zgodbi s cepljenjem res zaslepljena, saj si sicer ne bi dovoljevala tako težkih sistemskih malomarnosti, kot so opisane zgoraj: nebeleženje poročil o stranskih učinkih cepljenja, ignoriranje neželenih kroničnih posledic cepljenja, nedopustno poenostavljanje mehanizmov učinkovanja cepiv ter odsotnost kvalitetnega epidemiološkega raziskovanja. Kadar znanost tako skrene, jo lahko vrne v stvarne okvire samo pritisk laične javnosti in politika, ki ji zapove, naj se striktno drži strokovnosti. Dokler pa tega cilja ne doseže, je odgovoren politik do nje kritičen.

 

Sam sem mnenja, da dokler znanost ne popravi in razjasni teh malomarnosti, obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno. Politik, ki postavlja dobrobit državljana na prvo mesto, bo skušal sprostiti svobodo jemajočo zakonodajo in mu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo še zaostroval.

 

 

Jošt Klemenc, dr. med., je zdravnik homeopat, ki je pred osmimi leti zapustil zdravniško delo na urgenci in se popolnoma posvetil homeopatiji. Njegovo mnenje, izraženo v tem prispevku, ne odraža nujno tudi mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
36
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,630
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,375
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,349
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,176
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833