Komentar

Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno

Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno skupnost, in imamo dobronamerneže, ki v tem vidijo mnogo negativnega. Verjamem, da je v ozadju prizadevanj obeh skupin iskrena želja za dobro človeštva in ne kakšne prikrite agende, lobiji, ideologije in multinacionalke. Morda bi bilo modro, da bi si v začetku dali to priznanje dobronamernosti, debata bi lahko šla v mirnejšem in konstruktivnejšem ozračju naprej.

08.04.2018 21:27
Piše: Jošt Klemenc
Ključne besede:   Jošt Klemenc   medicina   cepljenje   malomarnost   stranki učinki   epidemiologija

Foto: www.thehealthyhomeeconomist.com

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. 

Vsekakor je vse bolj radikalna pozicija na svojih stališčih vredna poglobljene sociološke analize, saj gre za zanimiv fenomen, kaj se zgodi v skupnosti ljudi, ko se država v imenu višjega dobrega vplete v nedotakljivost telesa in odvzame ljudem možnost odločanja, kakšen medicinski poseg bodo dopustili izvesti na svojem telesu oz. telesu svojih otrok. Rad bi spodbudil tudi tovrstne strokovnjake, da podelijo svoja razmišljanja s skupnostjo, sam pa menim, da je glavni krivec za nastalo pat situacijo medicinska stroka, ki svoje naloge niti približno ni opravila dovolj natančno in temeljito. Namen tega zapisa je osvetliti več vidikov te sistemske malomarnosti in dodati debati nekaj informacij in misli, katere se v dosedanjih pogovorih niso veliko omenjale.

 

 

"Cepljenje je brez resnih stranskih učinkov"

 

O tem trenutno veljavnem zaključku medicinske stroke velja kritično razmisliti. Vsakodnevna resničnost ga namreč ne odseva. Nasprotno, ko v vsakdanji praksi zdravljenja kompleksnih kroničnih motenj poslušam paciente, mi ti zelo pogosto povejo, da so začeli opažati pojavljanje težav pri sebi ali pa pri svojih otrocih v dneh in tednih, ki so sledili cepljenju. Naj povem, da ti ljudje večinoma niso (bili) apriorno proticepilsko nastrojeni, ampak so se dali cepiti v dobri veri. Večina teh ljudi je tudi povedala, da so svoje ugotovitve izrazili izbranemu zdravniku ali pediatru, ki pa jih je pomiril, da težave ne morejo biti posledica cepljenja. V svoji praksi sem že vsaj petdesetkrat slišal, da so pacienti oziroma njihovi svojci opazili zaskbljujoče bolezensko dogajanje, ki je sledilo cepljenju, to izrazili izbranemu zdravniku in od vseh teh sta bila samo dva vpisana v zdravstveni karton, ne pa tudi prijavljena naprej v register. Pri vseh ostalih pa zdravnik poročila o dogajanju ni niti vpisal v kartoteko. Med njimi je bilo precej zgodb čisto nedvoumnih in so nastopile v nekaj urah po cepljenju.

 

To je nekaj, kar jaz imenujem strokovna malomarnost številka ena. Menim, da splošno izobraženi zdravnik na primarnem nivoju, ki se je o cepljenju tekom strokovnega izobraževanja izredno malo izobrazil, ni zadosti kompetenten strokovnjak, da bi lahko s tako ignoranco sfiltriral te podatke, ki bi se lahko z naprednimi statističnimi orodji v ustreznem registru izkazali za koristne. Morda bi dobili realnejšo sliko, v kolikšni meri se dejansko pojavljajo neugodni učinki po cepljenju in kateri vse lahko so. Ta problem je žal mednaroden in sam vidim rešitev tega, da bi vnos v tak register moral biti vedno izveden na podlagi zahteve prizadetega, kjer bi se vneslo tako opažanje prizadetega, kot tudi objektiva dejstva, ki bi jih opazil zdravnik na primarni ravni. Izziv za dobronamerno politiko.

 

Tudi senzitivnost zdravnikov primarne ravni je treba dvigniti. Če otrok v noči po cepljenju razvije 40 st. C vročine, kriči in bruha, se mora v zdravnikovih mislih kot prva pojaviti možnost, da je to najbrž posledica cepljenja in ne zgolj naključno sovpadajoča viroza, kar starši v takih primerih običajno slišijo. Mehanizem, po katerem se to lahko zgodi, je povsem logičen in bo podrobneje razložen kasneje.

 

 

Željeni in stranski učinki cepljenja

 

Strokovna malomarnost številka dve je obdobje, v katerem oprezamo za neželjenimi učinki cepljenja. Vsako jesen novembra poslušamo priporočila, da je tedaj najprimernejši čas za cepljenje proti gripi, ki bo v polnem zamahu prišla čez 3 mesece, saj vsak organizem potrebuje nekaj tednov oz. mesecev, da razvije popoln željeni odgovor na vzpodbudo iz cepiva. Željene imunske spremembe so kronične narave, s cepivom želimo vzpostaviti t.i. imunski spomin oz. tvorbo spominskih T limfocitov, ki se aktivirajo in namnožijo ob stiku s škodljivimi klicami. Zakaj za željene imunske spremembe po cepljenju lahko čakamo dolgo, neželjenih pa dolgoročno nočemo sistematično opazovati? Tisto kratko časovno okno, v katerem naj bi bili pozorni na stranske učinke cepljenja (pa še to nismo, kot smo videli zgoraj), namreč ljudi, ki se bojijo neželenih učinkov cepljenja, sploh ne skrbi. Skrbijo pa jih poškodbe imunskega, nevrološkega, prebavnega in še kakšnega sistema, ki so kronične narave in se kot take seveda ne morejo pojaviti takoj po cepljenju.

 

 

Princip cepljenja je v vseh ozirih nenaraven

 

Razlogov, da pri kroničnih posledicah cepljenja znanost tišči glavo v pesek, je najbrž več, sam bi na tem mestu izpostavil v javnosti redkeje slišano prepričanje medicinske stroke, ko razlaga imunološke mehanizme. V nekem pogovoru z zelo ugledno strokovnjakinjo s področja pediatrije in infektologije sem namreč dobil zagotovilo, da je imunsko dogajanje po cepljenju praktično enako imunskemu dogajanju pri aktivni okužbi, seveda s to razliko, da je bistveno bolj varno. Imam zadosti poglobljeno znanje s tega področja, da lahko zanesljivo zatrdim, da je to povsem zgrešeno gledanje.

 

Pri naravnem dogajanju vstopijo virusi, proti katerim cepimo, v organizem preko sluznice dihal in prebavil, pri tetanusu se namnožijo bakterije v zelo okuženi rani z anaerobnimi pogoji. Vsa ta mesta vstopa imunski sistem pozna in ima zato razvite različne stopnje obrambe. Še preden pride do pravega razsoja klic po krvi, se že aktivira mnogo linij obrambe. Celotno telo je prepredeno z limfatičnimi organi, še posebno veliko jih je prav na področju prebavil, kjer poznamo intestinalni limfatični sistem bezgavk ter v zgornjih dihalih, kjer imamo t.i. Waldeyerjev obroč v žrelu. Tudi za infekcije, ki so posledica penetrantnih poškodb na udih, je narava razvila prepleten sistem bezgavk na mestih, kjer okončine prehajajo v trup. Ne poznamo natančno, kaj se dogaja v teh prvih linijah obrambe, gotovo pa zelo veliko in najbrž nujno potrebne reakcije, da se celotna infekcija v končni fazi uspešno sanira. Pri cepljenju se vse to dogajanje vedno obide.

 

Na hitro poglejmo tudi izredno nenaravne stvari, ki so povezane s cepljenjem. V procesu izdelave cepiva je treba najprej namnožiti klice, na katere se imunski sistem odzove. To se dela na živalskih, celičnih in karcinomskih kulturah ali z bioinženiringom, ko z virusnim vektorjem v bakterijske kulture vnesejo del dednine, da potem te bakterije izdelujejo proteinske dele klic z antigenskimi lastnostmi. Nič od tega ni podobno naravnemu razrastu klic v človeškem organizmu. Nadalje se mora namnožene antigene ustrezno izolirati, očistiti vsega drugega, kar nikoli ni možno s stoodstotno natančnostjo. Kasneje se te klice s kemijskimi in/ali fizikalnimi metodami ustrezno onesposobi, da ne povzročijo prave infekcije. Tako spremenjene "zombi" klice pa same po sebi ne povzročijo reakcije imunskega sistema. To pa nujno potrebujemo, zato se v procesu izdelave cepiva tem klicam dodajajo adjuvansi. Te so lahko na bazi težkih kovin (živega srebra, aluminija) ali pa učinkujejo na drugačen način, vsem pa je skupno, da neselektivno vzdražijo imunski sistem. So toksini, ker drugače ne bi aktivirale imunskega sistema.

 

Neselektivnost tega procesa je po mojem mnenju sploh izredno problematična, saj omogoča, da se imunski sistem v stanju take vzdraženosti senzibilizira tudi na povsem neškodljive snovi, s katerimi se sreča v dneh in tednih po cepljenju, ko poteka intenziven imunski odgovor na spodbudo iz cepiva. Mehanizem nastanka alergij in drugih motenj imunskega sistema po cepljenju je s poznavanjem teh mehanizmov povsem razložljiv. Prav tako nevrotoksičnost, saj je veliko teh adjuvansov živčnih strupov. Zagovorniki (obveznega) cepljenja trdijo, da so te snovi prisotne v izjemno nizkih koncentracijah, ki ne morejo biti škodljive.

 

Kako za vsak konkreten organizem vemo, katera koncentracija je zanj škodljiva in koliko, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora in ga lahko pletemo v neskončnost, sam pa navadno presekam ta gordijski vozel z ugotovitvijo, da če so te snovi sposobne ziritirati imunski sistem v zadostni meri, da razvije protitielesa proti antigenom iz cepiva, so sposobne tudi česa drugega. Da zaključim razmišljanje o povsem nenaravnem dogajanju v zvezi s cepljenjem, naj dodam še, da se morajo cepivu dodati še konzervansi, stabilizatorji, antibiotiki in še kar nekaj snovi, ki se jih potem v končnem koktejlu vbrizga mimo naravnih poti (ki so preko dihalnega in prebavnega sistema) v podkožje ali mišičje trimesečnika, ki ima imunski sistem zelo nedozorel.

 

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. Ne pašejo namreč v model, ki v procesu cepljenja vidi le antigene, ki jih mora organizem prepoznati, proti njim stvoriti protitelesa, pa je zgodba končana. Vsekakor strokovna malomarnost številka tri.

 

 

Študije, ki dokazujejo škodljivost cepiv in tiste, ki to zanikajo

 

V sodobni medicinski stroki velja prepričanje, da je kvalitetnih študij, ki potrjujejo neškodljivost cepljenja, več kot dovolj in da o tako enoznačnih zaključkih serije kvalitetnih študij sploh ne more biti debate. Narejene so bile tudi metanalize, ki so vključile preko milijon preiskovancev in vse so enoznačno dokazale isto nedolžnost cepljenja. Kdor se hoče razgledati tudi z druge perspektive in najde precejšnje število kvalitetnih študij, ki dokazujejo škodljivost cepiv ter o tem javno spregovori, dobi takoj nalepko neracionalnosti, vernika, ki ga ne moreš prepričati o ničemer, niti o neobstoju chemtrailsov ali Zevsa, kaj šele o varnosti cepljenja.

 

Dejstvo pa je, da je zares uporabnih študij kljub vsej množici izredno malo, študije, ki bi zelo potešila radovednost iskrenega iskalca resnice, pa sploh ni. Primerjajo se različna cepljenja med sabo, primerja se spremembe zdravja populacije po samo enem cepljenju ... Nikjer na svetu pa nisem zasledil kvalitetne epidemiološke študije, ki bi primerjala splošno (kronično) zdravje otrok, ki so bili cepljeni po državno priporočenem oz. vsiljenem programu s serijo zaporednih različnih cepljenj, in tistih, ki teh cepljenj niso opravili. Opažamo namreč, da se bolj očitne razlike v zdravju redko pojavijo po enkratnem cepljenju, pač pa se neželjeni učinki z večkratnim cepljenjem postopoma pričnejo potencirati. Takšna študija bi izjemno pripomogla k bolj argumentirani debati.

 

Dejstvo je, da se resnejši stranski učinki po cepljenju s populacijskega vidika gledano zgodijo precej redko (ob tem moramo vseeno imeti pred očmi dejstvo, da je poškodovanost teh oseb izredno huda in v večini primerov nepopravljiva, le-ta se namreč ne izgublja v povprečju), velja pa tudi, da je veliko kroničnih težav, ki se razvijejo v tednih in mesecih po cepljenju, težko enoznačno povezati s cepljenjem. Na vse te dileme bi lahko dala kvalitetna epidemiološka študija dobre odgovore. Dejstvo, da ob milijardah dolarjev, ki se namenjajo študijam, ki preučujejo (ne)škodljivost cepljenja, take študije ni, potrjuje teoretike zarot, vsekakor pa si medicinska znanost tukaj zasluži četrto opazko malomarnosti. Dokler nimamo tovrstnih kvalitetnih študij, strokovna razprava ne more biti rodovitna, ker ne operira s stvarnimi dejstvi. Lahko samo krešemo prepričanja in verovanja.

 

 

Malomarnosti je preveč

 

Vsa nanizana dejstva iskrenemu iskalcu resnice vzbudijo precej dvomov, da sodobna medicinska znanost zadosti kritično vrednoti, kaj s cepljenjem počne. Koncept cepljenja, kot ga doumeva medicinska znanost, je izreden. Dobrobiti so preštevilne, škode praktično ni, slišimo, da je cepljenje žrtev lastnega uspeha. Zasejati kal dvoma v tako uspešno zgodbo je nekaj, kar človeštvo v takih in podobnih zgodbah nikoli ne vidi rado. Memento te hominem esse, pomni, da si človek, je prišepetaval pribočnik rimskemu triumfantu, da mu razuma ne bi zaslepili veliki uspehi.

 

Morda je medicinska znanost v zgodbi s cepljenjem res zaslepljena, saj si sicer ne bi dovoljevala tako težkih sistemskih malomarnosti, kot so opisane zgoraj: nebeleženje poročil o stranskih učinkih cepljenja, ignoriranje neželenih kroničnih posledic cepljenja, nedopustno poenostavljanje mehanizmov učinkovanja cepiv ter odsotnost kvalitetnega epidemiološkega raziskovanja. Kadar znanost tako skrene, jo lahko vrne v stvarne okvire samo pritisk laične javnosti in politika, ki ji zapove, naj se striktno drži strokovnosti. Dokler pa tega cilja ne doseže, je odgovoren politik do nje kritičen.

 

Sam sem mnenja, da dokler znanost ne popravi in razjasni teh malomarnosti, obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno. Politik, ki postavlja dobrobit državljana na prvo mesto, bo skušal sprostiti svobodo jemajočo zakonodajo in mu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo še zaostroval.

 

 

Jošt Klemenc, dr. med., je zdravnik homeopat, ki je pred osmimi leti zapustil zdravniško delo na urgenci in se popolnoma posvetil homeopatiji. Njegovo mnenje, izraženo v tem prispevku, ne odraža nujno tudi mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
36
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
15
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
5 let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 20:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
37
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,303
02/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,971
03/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,393
04/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,133
05/
5 let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,624
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,316
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,269
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,668
09/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,005
10/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,515