Komentar

Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno

Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno skupnost, in imamo dobronamerneže, ki v tem vidijo mnogo negativnega. Verjamem, da je v ozadju prizadevanj obeh skupin iskrena želja za dobro človeštva in ne kakšne prikrite agende, lobiji, ideologije in multinacionalke. Morda bi bilo modro, da bi si v začetku dali to priznanje dobronamernosti, debata bi lahko šla v mirnejšem in konstruktivnejšem ozračju naprej.

08.04.2018 21:27
Piše: Jošt Klemenc
Ključne besede:   Jošt Klemenc   medicina   cepljenje   malomarnost   stranki učinki   epidemiologija

Foto: www.thehealthyhomeeconomist.com

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. 

Vsekakor je vse bolj radikalna pozicija na svojih stališčih vredna poglobljene sociološke analize, saj gre za zanimiv fenomen, kaj se zgodi v skupnosti ljudi, ko se država v imenu višjega dobrega vplete v nedotakljivost telesa in odvzame ljudem možnost odločanja, kakšen medicinski poseg bodo dopustili izvesti na svojem telesu oz. telesu svojih otrok. Rad bi spodbudil tudi tovrstne strokovnjake, da podelijo svoja razmišljanja s skupnostjo, sam pa menim, da je glavni krivec za nastalo pat situacijo medicinska stroka, ki svoje naloge niti približno ni opravila dovolj natančno in temeljito. Namen tega zapisa je osvetliti več vidikov te sistemske malomarnosti in dodati debati nekaj informacij in misli, katere se v dosedanjih pogovorih niso veliko omenjale.

 

 

"Cepljenje je brez resnih stranskih učinkov"

 

O tem trenutno veljavnem zaključku medicinske stroke velja kritično razmisliti. Vsakodnevna resničnost ga namreč ne odseva. Nasprotno, ko v vsakdanji praksi zdravljenja kompleksnih kroničnih motenj poslušam paciente, mi ti zelo pogosto povejo, da so začeli opažati pojavljanje težav pri sebi ali pa pri svojih otrocih v dneh in tednih, ki so sledili cepljenju. Naj povem, da ti ljudje večinoma niso (bili) apriorno proticepilsko nastrojeni, ampak so se dali cepiti v dobri veri. Večina teh ljudi je tudi povedala, da so svoje ugotovitve izrazili izbranemu zdravniku ali pediatru, ki pa jih je pomiril, da težave ne morejo biti posledica cepljenja. V svoji praksi sem že vsaj petdesetkrat slišal, da so pacienti oziroma njihovi svojci opazili zaskbljujoče bolezensko dogajanje, ki je sledilo cepljenju, to izrazili izbranemu zdravniku in od vseh teh sta bila samo dva vpisana v zdravstveni karton, ne pa tudi prijavljena naprej v register. Pri vseh ostalih pa zdravnik poročila o dogajanju ni niti vpisal v kartoteko. Med njimi je bilo precej zgodb čisto nedvoumnih in so nastopile v nekaj urah po cepljenju.

 

To je nekaj, kar jaz imenujem strokovna malomarnost številka ena. Menim, da splošno izobraženi zdravnik na primarnem nivoju, ki se je o cepljenju tekom strokovnega izobraževanja izredno malo izobrazil, ni zadosti kompetenten strokovnjak, da bi lahko s tako ignoranco sfiltriral te podatke, ki bi se lahko z naprednimi statističnimi orodji v ustreznem registru izkazali za koristne. Morda bi dobili realnejšo sliko, v kolikšni meri se dejansko pojavljajo neugodni učinki po cepljenju in kateri vse lahko so. Ta problem je žal mednaroden in sam vidim rešitev tega, da bi vnos v tak register moral biti vedno izveden na podlagi zahteve prizadetega, kjer bi se vneslo tako opažanje prizadetega, kot tudi objektiva dejstva, ki bi jih opazil zdravnik na primarni ravni. Izziv za dobronamerno politiko.

 

Tudi senzitivnost zdravnikov primarne ravni je treba dvigniti. Če otrok v noči po cepljenju razvije 40 st. C vročine, kriči in bruha, se mora v zdravnikovih mislih kot prva pojaviti možnost, da je to najbrž posledica cepljenja in ne zgolj naključno sovpadajoča viroza, kar starši v takih primerih običajno slišijo. Mehanizem, po katerem se to lahko zgodi, je povsem logičen in bo podrobneje razložen kasneje.

 

 

Željeni in stranski učinki cepljenja

 

Strokovna malomarnost številka dve je obdobje, v katerem oprezamo za neželjenimi učinki cepljenja. Vsako jesen novembra poslušamo priporočila, da je tedaj najprimernejši čas za cepljenje proti gripi, ki bo v polnem zamahu prišla čez 3 mesece, saj vsak organizem potrebuje nekaj tednov oz. mesecev, da razvije popoln željeni odgovor na vzpodbudo iz cepiva. Željene imunske spremembe so kronične narave, s cepivom želimo vzpostaviti t.i. imunski spomin oz. tvorbo spominskih T limfocitov, ki se aktivirajo in namnožijo ob stiku s škodljivimi klicami. Zakaj za željene imunske spremembe po cepljenju lahko čakamo dolgo, neželjenih pa dolgoročno nočemo sistematično opazovati? Tisto kratko časovno okno, v katerem naj bi bili pozorni na stranske učinke cepljenja (pa še to nismo, kot smo videli zgoraj), namreč ljudi, ki se bojijo neželenih učinkov cepljenja, sploh ne skrbi. Skrbijo pa jih poškodbe imunskega, nevrološkega, prebavnega in še kakšnega sistema, ki so kronične narave in se kot take seveda ne morejo pojaviti takoj po cepljenju.

 

 

Princip cepljenja je v vseh ozirih nenaraven

 

Razlogov, da pri kroničnih posledicah cepljenja znanost tišči glavo v pesek, je najbrž več, sam bi na tem mestu izpostavil v javnosti redkeje slišano prepričanje medicinske stroke, ko razlaga imunološke mehanizme. V nekem pogovoru z zelo ugledno strokovnjakinjo s področja pediatrije in infektologije sem namreč dobil zagotovilo, da je imunsko dogajanje po cepljenju praktično enako imunskemu dogajanju pri aktivni okužbi, seveda s to razliko, da je bistveno bolj varno. Imam zadosti poglobljeno znanje s tega področja, da lahko zanesljivo zatrdim, da je to povsem zgrešeno gledanje.

 

Pri naravnem dogajanju vstopijo virusi, proti katerim cepimo, v organizem preko sluznice dihal in prebavil, pri tetanusu se namnožijo bakterije v zelo okuženi rani z anaerobnimi pogoji. Vsa ta mesta vstopa imunski sistem pozna in ima zato razvite različne stopnje obrambe. Še preden pride do pravega razsoja klic po krvi, se že aktivira mnogo linij obrambe. Celotno telo je prepredeno z limfatičnimi organi, še posebno veliko jih je prav na področju prebavil, kjer poznamo intestinalni limfatični sistem bezgavk ter v zgornjih dihalih, kjer imamo t.i. Waldeyerjev obroč v žrelu. Tudi za infekcije, ki so posledica penetrantnih poškodb na udih, je narava razvila prepleten sistem bezgavk na mestih, kjer okončine prehajajo v trup. Ne poznamo natančno, kaj se dogaja v teh prvih linijah obrambe, gotovo pa zelo veliko in najbrž nujno potrebne reakcije, da se celotna infekcija v končni fazi uspešno sanira. Pri cepljenju se vse to dogajanje vedno obide.

 

Na hitro poglejmo tudi izredno nenaravne stvari, ki so povezane s cepljenjem. V procesu izdelave cepiva je treba najprej namnožiti klice, na katere se imunski sistem odzove. To se dela na živalskih, celičnih in karcinomskih kulturah ali z bioinženiringom, ko z virusnim vektorjem v bakterijske kulture vnesejo del dednine, da potem te bakterije izdelujejo proteinske dele klic z antigenskimi lastnostmi. Nič od tega ni podobno naravnemu razrastu klic v človeškem organizmu. Nadalje se mora namnožene antigene ustrezno izolirati, očistiti vsega drugega, kar nikoli ni možno s stoodstotno natančnostjo. Kasneje se te klice s kemijskimi in/ali fizikalnimi metodami ustrezno onesposobi, da ne povzročijo prave infekcije. Tako spremenjene "zombi" klice pa same po sebi ne povzročijo reakcije imunskega sistema. To pa nujno potrebujemo, zato se v procesu izdelave cepiva tem klicam dodajajo adjuvansi. Te so lahko na bazi težkih kovin (živega srebra, aluminija) ali pa učinkujejo na drugačen način, vsem pa je skupno, da neselektivno vzdražijo imunski sistem. So toksini, ker drugače ne bi aktivirale imunskega sistema.

 

Neselektivnost tega procesa je po mojem mnenju sploh izredno problematična, saj omogoča, da se imunski sistem v stanju take vzdraženosti senzibilizira tudi na povsem neškodljive snovi, s katerimi se sreča v dneh in tednih po cepljenju, ko poteka intenziven imunski odgovor na spodbudo iz cepiva. Mehanizem nastanka alergij in drugih motenj imunskega sistema po cepljenju je s poznavanjem teh mehanizmov povsem razložljiv. Prav tako nevrotoksičnost, saj je veliko teh adjuvansov živčnih strupov. Zagovorniki (obveznega) cepljenja trdijo, da so te snovi prisotne v izjemno nizkih koncentracijah, ki ne morejo biti škodljive.

 

Kako za vsak konkreten organizem vemo, katera koncentracija je zanj škodljiva in koliko, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora in ga lahko pletemo v neskončnost, sam pa navadno presekam ta gordijski vozel z ugotovitvijo, da če so te snovi sposobne ziritirati imunski sistem v zadostni meri, da razvije protitielesa proti antigenom iz cepiva, so sposobne tudi česa drugega. Da zaključim razmišljanje o povsem nenaravnem dogajanju v zvezi s cepljenjem, naj dodam še, da se morajo cepivu dodati še konzervansi, stabilizatorji, antibiotiki in še kar nekaj snovi, ki se jih potem v končnem koktejlu vbrizga mimo naravnih poti (ki so preko dihalnega in prebavnega sistema) v podkožje ali mišičje trimesečnika, ki ima imunski sistem zelo nedozorel.

 

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. Ne pašejo namreč v model, ki v procesu cepljenja vidi le antigene, ki jih mora organizem prepoznati, proti njim stvoriti protitelesa, pa je zgodba končana. Vsekakor strokovna malomarnost številka tri.

 

 

Študije, ki dokazujejo škodljivost cepiv in tiste, ki to zanikajo

 

V sodobni medicinski stroki velja prepričanje, da je kvalitetnih študij, ki potrjujejo neškodljivost cepljenja, več kot dovolj in da o tako enoznačnih zaključkih serije kvalitetnih študij sploh ne more biti debate. Narejene so bile tudi metanalize, ki so vključile preko milijon preiskovancev in vse so enoznačno dokazale isto nedolžnost cepljenja. Kdor se hoče razgledati tudi z druge perspektive in najde precejšnje število kvalitetnih študij, ki dokazujejo škodljivost cepiv ter o tem javno spregovori, dobi takoj nalepko neracionalnosti, vernika, ki ga ne moreš prepričati o ničemer, niti o neobstoju chemtrailsov ali Zevsa, kaj šele o varnosti cepljenja.

 

Dejstvo pa je, da je zares uporabnih študij kljub vsej množici izredno malo, študije, ki bi zelo potešila radovednost iskrenega iskalca resnice, pa sploh ni. Primerjajo se različna cepljenja med sabo, primerja se spremembe zdravja populacije po samo enem cepljenju ... Nikjer na svetu pa nisem zasledil kvalitetne epidemiološke študije, ki bi primerjala splošno (kronično) zdravje otrok, ki so bili cepljeni po državno priporočenem oz. vsiljenem programu s serijo zaporednih različnih cepljenj, in tistih, ki teh cepljenj niso opravili. Opažamo namreč, da se bolj očitne razlike v zdravju redko pojavijo po enkratnem cepljenju, pač pa se neželjeni učinki z večkratnim cepljenjem postopoma pričnejo potencirati. Takšna študija bi izjemno pripomogla k bolj argumentirani debati.

 

Dejstvo je, da se resnejši stranski učinki po cepljenju s populacijskega vidika gledano zgodijo precej redko (ob tem moramo vseeno imeti pred očmi dejstvo, da je poškodovanost teh oseb izredno huda in v večini primerov nepopravljiva, le-ta se namreč ne izgublja v povprečju), velja pa tudi, da je veliko kroničnih težav, ki se razvijejo v tednih in mesecih po cepljenju, težko enoznačno povezati s cepljenjem. Na vse te dileme bi lahko dala kvalitetna epidemiološka študija dobre odgovore. Dejstvo, da ob milijardah dolarjev, ki se namenjajo študijam, ki preučujejo (ne)škodljivost cepljenja, take študije ni, potrjuje teoretike zarot, vsekakor pa si medicinska znanost tukaj zasluži četrto opazko malomarnosti. Dokler nimamo tovrstnih kvalitetnih študij, strokovna razprava ne more biti rodovitna, ker ne operira s stvarnimi dejstvi. Lahko samo krešemo prepričanja in verovanja.

 

 

Malomarnosti je preveč

 

Vsa nanizana dejstva iskrenemu iskalcu resnice vzbudijo precej dvomov, da sodobna medicinska znanost zadosti kritično vrednoti, kaj s cepljenjem počne. Koncept cepljenja, kot ga doumeva medicinska znanost, je izreden. Dobrobiti so preštevilne, škode praktično ni, slišimo, da je cepljenje žrtev lastnega uspeha. Zasejati kal dvoma v tako uspešno zgodbo je nekaj, kar človeštvo v takih in podobnih zgodbah nikoli ne vidi rado. Memento te hominem esse, pomni, da si človek, je prišepetaval pribočnik rimskemu triumfantu, da mu razuma ne bi zaslepili veliki uspehi.

 

Morda je medicinska znanost v zgodbi s cepljenjem res zaslepljena, saj si sicer ne bi dovoljevala tako težkih sistemskih malomarnosti, kot so opisane zgoraj: nebeleženje poročil o stranskih učinkih cepljenja, ignoriranje neželenih kroničnih posledic cepljenja, nedopustno poenostavljanje mehanizmov učinkovanja cepiv ter odsotnost kvalitetnega epidemiološkega raziskovanja. Kadar znanost tako skrene, jo lahko vrne v stvarne okvire samo pritisk laične javnosti in politika, ki ji zapove, naj se striktno drži strokovnosti. Dokler pa tega cilja ne doseže, je odgovoren politik do nje kritičen.

 

Sam sem mnenja, da dokler znanost ne popravi in razjasni teh malomarnosti, obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno. Politik, ki postavlja dobrobit državljana na prvo mesto, bo skušal sprostiti svobodo jemajočo zakonodajo in mu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo še zaostroval.

 

 

Jošt Klemenc, dr. med., je zdravnik homeopat, ki je pred osmimi leti zapustil zdravniško delo na urgenci in se popolnoma posvetil homeopatiji. Njegovo mnenje, izraženo v tem prispevku, ne odraža nujno tudi mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
36
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.182
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.639
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.534
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.514
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.364
06/
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.236
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.040
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 718
09/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.118
10/
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
Uredništvo
Ogledov: 1.544