Komentar

Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno

Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno skupnost, in imamo dobronamerneže, ki v tem vidijo mnogo negativnega. Verjamem, da je v ozadju prizadevanj obeh skupin iskrena želja za dobro človeštva in ne kakšne prikrite agende, lobiji, ideologije in multinacionalke. Morda bi bilo modro, da bi si v začetku dali to priznanje dobronamernosti, debata bi lahko šla v mirnejšem in konstruktivnejšem ozračju naprej.

08.04.2018 21:27
Piše: Jošt Klemenc
Ključne besede:   Jošt Klemenc   medicina   cepljenje   malomarnost   stranki učinki   epidemiologija

Foto: www.thehealthyhomeeconomist.com

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. 

Vsekakor je vse bolj radikalna pozicija na svojih stališčih vredna poglobljene sociološke analize, saj gre za zanimiv fenomen, kaj se zgodi v skupnosti ljudi, ko se država v imenu višjega dobrega vplete v nedotakljivost telesa in odvzame ljudem možnost odločanja, kakšen medicinski poseg bodo dopustili izvesti na svojem telesu oz. telesu svojih otrok. Rad bi spodbudil tudi tovrstne strokovnjake, da podelijo svoja razmišljanja s skupnostjo, sam pa menim, da je glavni krivec za nastalo pat situacijo medicinska stroka, ki svoje naloge niti približno ni opravila dovolj natančno in temeljito. Namen tega zapisa je osvetliti več vidikov te sistemske malomarnosti in dodati debati nekaj informacij in misli, katere se v dosedanjih pogovorih niso veliko omenjale.

 

 

"Cepljenje je brez resnih stranskih učinkov"

 

O tem trenutno veljavnem zaključku medicinske stroke velja kritično razmisliti. Vsakodnevna resničnost ga namreč ne odseva. Nasprotno, ko v vsakdanji praksi zdravljenja kompleksnih kroničnih motenj poslušam paciente, mi ti zelo pogosto povejo, da so začeli opažati pojavljanje težav pri sebi ali pa pri svojih otrocih v dneh in tednih, ki so sledili cepljenju. Naj povem, da ti ljudje večinoma niso (bili) apriorno proticepilsko nastrojeni, ampak so se dali cepiti v dobri veri. Večina teh ljudi je tudi povedala, da so svoje ugotovitve izrazili izbranemu zdravniku ali pediatru, ki pa jih je pomiril, da težave ne morejo biti posledica cepljenja. V svoji praksi sem že vsaj petdesetkrat slišal, da so pacienti oziroma njihovi svojci opazili zaskbljujoče bolezensko dogajanje, ki je sledilo cepljenju, to izrazili izbranemu zdravniku in od vseh teh sta bila samo dva vpisana v zdravstveni karton, ne pa tudi prijavljena naprej v register. Pri vseh ostalih pa zdravnik poročila o dogajanju ni niti vpisal v kartoteko. Med njimi je bilo precej zgodb čisto nedvoumnih in so nastopile v nekaj urah po cepljenju.

 

To je nekaj, kar jaz imenujem strokovna malomarnost številka ena. Menim, da splošno izobraženi zdravnik na primarnem nivoju, ki se je o cepljenju tekom strokovnega izobraževanja izredno malo izobrazil, ni zadosti kompetenten strokovnjak, da bi lahko s tako ignoranco sfiltriral te podatke, ki bi se lahko z naprednimi statističnimi orodji v ustreznem registru izkazali za koristne. Morda bi dobili realnejšo sliko, v kolikšni meri se dejansko pojavljajo neugodni učinki po cepljenju in kateri vse lahko so. Ta problem je žal mednaroden in sam vidim rešitev tega, da bi vnos v tak register moral biti vedno izveden na podlagi zahteve prizadetega, kjer bi se vneslo tako opažanje prizadetega, kot tudi objektiva dejstva, ki bi jih opazil zdravnik na primarni ravni. Izziv za dobronamerno politiko.

 

Tudi senzitivnost zdravnikov primarne ravni je treba dvigniti. Če otrok v noči po cepljenju razvije 40 st. C vročine, kriči in bruha, se mora v zdravnikovih mislih kot prva pojaviti možnost, da je to najbrž posledica cepljenja in ne zgolj naključno sovpadajoča viroza, kar starši v takih primerih običajno slišijo. Mehanizem, po katerem se to lahko zgodi, je povsem logičen in bo podrobneje razložen kasneje.

 

 

Željeni in stranski učinki cepljenja

 

Strokovna malomarnost številka dve je obdobje, v katerem oprezamo za neželjenimi učinki cepljenja. Vsako jesen novembra poslušamo priporočila, da je tedaj najprimernejši čas za cepljenje proti gripi, ki bo v polnem zamahu prišla čez 3 mesece, saj vsak organizem potrebuje nekaj tednov oz. mesecev, da razvije popoln željeni odgovor na vzpodbudo iz cepiva. Željene imunske spremembe so kronične narave, s cepivom želimo vzpostaviti t.i. imunski spomin oz. tvorbo spominskih T limfocitov, ki se aktivirajo in namnožijo ob stiku s škodljivimi klicami. Zakaj za željene imunske spremembe po cepljenju lahko čakamo dolgo, neželjenih pa dolgoročno nočemo sistematično opazovati? Tisto kratko časovno okno, v katerem naj bi bili pozorni na stranske učinke cepljenja (pa še to nismo, kot smo videli zgoraj), namreč ljudi, ki se bojijo neželenih učinkov cepljenja, sploh ne skrbi. Skrbijo pa jih poškodbe imunskega, nevrološkega, prebavnega in še kakšnega sistema, ki so kronične narave in se kot take seveda ne morejo pojaviti takoj po cepljenju.

 

 

Princip cepljenja je v vseh ozirih nenaraven

 

Razlogov, da pri kroničnih posledicah cepljenja znanost tišči glavo v pesek, je najbrž več, sam bi na tem mestu izpostavil v javnosti redkeje slišano prepričanje medicinske stroke, ko razlaga imunološke mehanizme. V nekem pogovoru z zelo ugledno strokovnjakinjo s področja pediatrije in infektologije sem namreč dobil zagotovilo, da je imunsko dogajanje po cepljenju praktično enako imunskemu dogajanju pri aktivni okužbi, seveda s to razliko, da je bistveno bolj varno. Imam zadosti poglobljeno znanje s tega področja, da lahko zanesljivo zatrdim, da je to povsem zgrešeno gledanje.

 

Pri naravnem dogajanju vstopijo virusi, proti katerim cepimo, v organizem preko sluznice dihal in prebavil, pri tetanusu se namnožijo bakterije v zelo okuženi rani z anaerobnimi pogoji. Vsa ta mesta vstopa imunski sistem pozna in ima zato razvite različne stopnje obrambe. Še preden pride do pravega razsoja klic po krvi, se že aktivira mnogo linij obrambe. Celotno telo je prepredeno z limfatičnimi organi, še posebno veliko jih je prav na področju prebavil, kjer poznamo intestinalni limfatični sistem bezgavk ter v zgornjih dihalih, kjer imamo t.i. Waldeyerjev obroč v žrelu. Tudi za infekcije, ki so posledica penetrantnih poškodb na udih, je narava razvila prepleten sistem bezgavk na mestih, kjer okončine prehajajo v trup. Ne poznamo natančno, kaj se dogaja v teh prvih linijah obrambe, gotovo pa zelo veliko in najbrž nujno potrebne reakcije, da se celotna infekcija v končni fazi uspešno sanira. Pri cepljenju se vse to dogajanje vedno obide.

 

Na hitro poglejmo tudi izredno nenaravne stvari, ki so povezane s cepljenjem. V procesu izdelave cepiva je treba najprej namnožiti klice, na katere se imunski sistem odzove. To se dela na živalskih, celičnih in karcinomskih kulturah ali z bioinženiringom, ko z virusnim vektorjem v bakterijske kulture vnesejo del dednine, da potem te bakterije izdelujejo proteinske dele klic z antigenskimi lastnostmi. Nič od tega ni podobno naravnemu razrastu klic v človeškem organizmu. Nadalje se mora namnožene antigene ustrezno izolirati, očistiti vsega drugega, kar nikoli ni možno s stoodstotno natančnostjo. Kasneje se te klice s kemijskimi in/ali fizikalnimi metodami ustrezno onesposobi, da ne povzročijo prave infekcije. Tako spremenjene "zombi" klice pa same po sebi ne povzročijo reakcije imunskega sistema. To pa nujno potrebujemo, zato se v procesu izdelave cepiva tem klicam dodajajo adjuvansi. Te so lahko na bazi težkih kovin (živega srebra, aluminija) ali pa učinkujejo na drugačen način, vsem pa je skupno, da neselektivno vzdražijo imunski sistem. So toksini, ker drugače ne bi aktivirale imunskega sistema.

 

Neselektivnost tega procesa je po mojem mnenju sploh izredno problematična, saj omogoča, da se imunski sistem v stanju take vzdraženosti senzibilizira tudi na povsem neškodljive snovi, s katerimi se sreča v dneh in tednih po cepljenju, ko poteka intenziven imunski odgovor na spodbudo iz cepiva. Mehanizem nastanka alergij in drugih motenj imunskega sistema po cepljenju je s poznavanjem teh mehanizmov povsem razložljiv. Prav tako nevrotoksičnost, saj je veliko teh adjuvansov živčnih strupov. Zagovorniki (obveznega) cepljenja trdijo, da so te snovi prisotne v izjemno nizkih koncentracijah, ki ne morejo biti škodljive.

 

Kako za vsak konkreten organizem vemo, katera koncentracija je zanj škodljiva in koliko, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora in ga lahko pletemo v neskončnost, sam pa navadno presekam ta gordijski vozel z ugotovitvijo, da če so te snovi sposobne ziritirati imunski sistem v zadostni meri, da razvije protitielesa proti antigenom iz cepiva, so sposobne tudi česa drugega. Da zaključim razmišljanje o povsem nenaravnem dogajanju v zvezi s cepljenjem, naj dodam še, da se morajo cepivu dodati še konzervansi, stabilizatorji, antibiotiki in še kar nekaj snovi, ki se jih potem v končnem koktejlu vbrizga mimo naravnih poti (ki so preko dihalnega in prebavnega sistema) v podkožje ali mišičje trimesečnika, ki ima imunski sistem zelo nedozorel.

 

Ko največji strokovnjaki kompleksen in zelo nenaraven sistem cepljenja poenostavijo in vidijo kot povsem naravno dogajanje, se ni čuditi, da zdravniki nočejo videti akutnih in kroničnih neželjenih učinkov cepljenja. Ne pašejo namreč v model, ki v procesu cepljenja vidi le antigene, ki jih mora organizem prepoznati, proti njim stvoriti protitelesa, pa je zgodba končana. Vsekakor strokovna malomarnost številka tri.

 

 

Študije, ki dokazujejo škodljivost cepiv in tiste, ki to zanikajo

 

V sodobni medicinski stroki velja prepričanje, da je kvalitetnih študij, ki potrjujejo neškodljivost cepljenja, več kot dovolj in da o tako enoznačnih zaključkih serije kvalitetnih študij sploh ne more biti debate. Narejene so bile tudi metanalize, ki so vključile preko milijon preiskovancev in vse so enoznačno dokazale isto nedolžnost cepljenja. Kdor se hoče razgledati tudi z druge perspektive in najde precejšnje število kvalitetnih študij, ki dokazujejo škodljivost cepiv ter o tem javno spregovori, dobi takoj nalepko neracionalnosti, vernika, ki ga ne moreš prepričati o ničemer, niti o neobstoju chemtrailsov ali Zevsa, kaj šele o varnosti cepljenja.

 

Dejstvo pa je, da je zares uporabnih študij kljub vsej množici izredno malo, študije, ki bi zelo potešila radovednost iskrenega iskalca resnice, pa sploh ni. Primerjajo se različna cepljenja med sabo, primerja se spremembe zdravja populacije po samo enem cepljenju ... Nikjer na svetu pa nisem zasledil kvalitetne epidemiološke študije, ki bi primerjala splošno (kronično) zdravje otrok, ki so bili cepljeni po državno priporočenem oz. vsiljenem programu s serijo zaporednih različnih cepljenj, in tistih, ki teh cepljenj niso opravili. Opažamo namreč, da se bolj očitne razlike v zdravju redko pojavijo po enkratnem cepljenju, pač pa se neželjeni učinki z večkratnim cepljenjem postopoma pričnejo potencirati. Takšna študija bi izjemno pripomogla k bolj argumentirani debati.

 

Dejstvo je, da se resnejši stranski učinki po cepljenju s populacijskega vidika gledano zgodijo precej redko (ob tem moramo vseeno imeti pred očmi dejstvo, da je poškodovanost teh oseb izredno huda in v večini primerov nepopravljiva, le-ta se namreč ne izgublja v povprečju), velja pa tudi, da je veliko kroničnih težav, ki se razvijejo v tednih in mesecih po cepljenju, težko enoznačno povezati s cepljenjem. Na vse te dileme bi lahko dala kvalitetna epidemiološka študija dobre odgovore. Dejstvo, da ob milijardah dolarjev, ki se namenjajo študijam, ki preučujejo (ne)škodljivost cepljenja, take študije ni, potrjuje teoretike zarot, vsekakor pa si medicinska znanost tukaj zasluži četrto opazko malomarnosti. Dokler nimamo tovrstnih kvalitetnih študij, strokovna razprava ne more biti rodovitna, ker ne operira s stvarnimi dejstvi. Lahko samo krešemo prepričanja in verovanja.

 

 

Malomarnosti je preveč

 

Vsa nanizana dejstva iskrenemu iskalcu resnice vzbudijo precej dvomov, da sodobna medicinska znanost zadosti kritično vrednoti, kaj s cepljenjem počne. Koncept cepljenja, kot ga doumeva medicinska znanost, je izreden. Dobrobiti so preštevilne, škode praktično ni, slišimo, da je cepljenje žrtev lastnega uspeha. Zasejati kal dvoma v tako uspešno zgodbo je nekaj, kar človeštvo v takih in podobnih zgodbah nikoli ne vidi rado. Memento te hominem esse, pomni, da si človek, je prišepetaval pribočnik rimskemu triumfantu, da mu razuma ne bi zaslepili veliki uspehi.

 

Morda je medicinska znanost v zgodbi s cepljenjem res zaslepljena, saj si sicer ne bi dovoljevala tako težkih sistemskih malomarnosti, kot so opisane zgoraj: nebeleženje poročil o stranskih učinkih cepljenja, ignoriranje neželenih kroničnih posledic cepljenja, nedopustno poenostavljanje mehanizmov učinkovanja cepiv ter odsotnost kvalitetnega epidemiološkega raziskovanja. Kadar znanost tako skrene, jo lahko vrne v stvarne okvire samo pritisk laične javnosti in politika, ki ji zapove, naj se striktno drži strokovnosti. Dokler pa tega cilja ne doseže, je odgovoren politik do nje kritičen.

 

Sam sem mnenja, da dokler znanost ne popravi in razjasni teh malomarnosti, obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno. Politik, ki postavlja dobrobit državljana na prvo mesto, bo skušal sprostiti svobodo jemajočo zakonodajo in mu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo še zaostroval.

 

 

Jošt Klemenc, dr. med., je zdravnik homeopat, ki je pred osmimi leti zapustil zdravniško delo na urgenci in se popolnoma posvetil homeopatiji. Njegovo mnenje, izraženo v tem prispevku, ne odraža nujno tudi mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
36
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.118
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.344
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.355
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.781
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.808
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.878
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.948
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.293
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.091
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.601