Prispevek o nagradah slovenskim košarkarjem, ki so ga objavili na POP TV v ponedeljek zvečer, je klasičen biser iz kaluže slovenskega "kritičnega" novinarstva, kakršnih ni malo na največji zasebni televizijski hiši v Sloveniji (ki se, mimogrede, prodaja, če seveda Agencija za varstvo konkurence ne bo potegnila rdečega kartona). Samo zelo naivni bodo res verjeli, da so izplačane ali neizplačane, ustrezne ali manj ustrezne nagrade junakom slovenske košarkarske pravljice pravi motiv prispevka, v katerem je Uroš Slak zmlel ministrico za šolstvo in šport Majo Makovec Brenčič - in sicer tako zelo, da ji ni dopustil dokončati enega samega preprostega stavka v pavzi lastnega agresivnega nizanja ne-ne-jev.  A da ne bom preveč podoben Slaku, moram povedati, da namen tega pisanja ni zagovarjanje ministrice, še manj pa premierja Mira Cerarja, čisto prav se mi zdi, da se jim zastavlja vsa mogoča vprašanja in od njiju pričakuje odgovore. To pa, kot rečeno, ni bil pravi namen prispevka in Slak se ni pustil zmotiti s poskusi ministrice, da odgovori na njegova vprašanja.

Sporočilo, ki ga je slovenski javnosti posredovala največja zasebna televizijska hiša, je bilo preprosto in brez vsakega dvoma. Košarkarji niso dobili nagrad in pika. Cerar jim do takrat ni niti odgovoril na pismo in njegova ignoranca ni doletela samo slovenskih vrhunskih športnikov, temveč tudi gledalce POP TV.

Povod za omenjeni prispevek je bila izjava Gorana Dragića iz prejšnjega tedna o tem, da naši košarkarji niso prejeli nagrad in tudi ne odgovora na pismo, ki so ga s tem v zvezi naslovili na premierja Cerarja. Glede na pomen zgodovinske zmage slovenske reprezentance zvenijo Dragićeve zahteve utemeljeno in ni ga v slovenski javnosti, ki bi temu oporekal. Verjamem tudi, da Dragić omenjene izjave ni podal zato, da bi ga komurkoli koristil v njegovi politični kampanji. Prej se je oglasil zato, ker mu denarja, namenjenega nagradam, niso izplačali.

Tudi razmišljanje o ustreznosti višine nagrad se mi ne zdi sporno. A iz prispevka, ki je bil objavljen isti večer na nacionalni televiziji, izvemo, da so bile nagrade s strani ministrstva vendarle izplačane pravočasno - oktobra lani, le da tega denarja Košarkarska zveza Slovenije (KZS) ni posredovala naprej športnikom. Kar je dobesedno potrdil sam Rašo Nesterović, generalni sekretar KZS, ki se mu je zdela sporna višina nagrad, ne pa tudi to, da je denar, ki je bil namenjen Dragiću in soigralcem, po petih mesecih še vedno na računu zveze. A v Slakovem obračunavanju z Majo Makovec Brenčič (oz. Mirom Cerarjem) je ostal ta podatek povsem nepomemben.

Zanimivo je - brez dvoma -, da kot ključni tolmač zapletov z nagradami na POP TV ni bil povabljen nihče iz Košarkarske zveze, temveč Saša Dončić, ki ga je Slak predstavil kot "očeta in komentatorja" oziroma soustvarjalca zgodovinske zmage slovenskih košarkarjev. Gospod Dončič pri tem ni pozabil zažugati vladi, da zapravlja denar za neumne projekte. Le Slak je pozabil omeniti pomemben podatek, da je Dončić čisto slučajno tudi kandidat za poslanca na listi DeSUS, tiste upokojenske stranke, ki je bila pretekla štiri leta v koaliciji z Mirom Cerarjem in ji javnomnenjske napovedi ta hip ne obetajo ponovitve rezultata s prejšnjih volitev.

Prispevek o "neizplačanih nagradah" sicer ni bil prvi politični Dončićev politični nastop na POP TV. Že v začetku letošnjega februarja so mu na omenjeni televiziji namenili odmeven politično-propagandni prispevek in ga predstavili kot bodočega kandidata na listi DeSUS, in sicer s pomenljivim pojasnilom, da ga v politiko žene želja "po obračunu z mačehovskim odnosom države do športnikov in njihovih uspehov". Podobno ostre retorike in velikih obljub, sicer na drugih področjih, v stranki v kateri bo Dončič kandidiral, v preteklih letih res ni manjkalo. A razen besed od Karla Erjavca in njegovih nismo dobili ...

MATIJA Ž. LIKAR