Komentar

Prekletstvo slabših možnosti

Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale druge nazorsko sorodne stranke, večji bo njihov uspeh. Zakaj? Ker je oddaja volilnega glasu prezahtevna odločitev, da bi jo lahko kdorkoli sprejel povsem razumsko in samostojno. V takšnih primerih pa pridejo do izraza propaganda, oglaševanje, čredni nagon ... in tudi vpliv "slabših možnosti", ki so na izbiro. Vlogo ene od teh možnosti bo letos odigrala SMC.

11.04.2018 11:55
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   volitve   politika   LDS   SDS   SD   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   TED   Dan Ariely   Economist

Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

Po izobrazbi sem računalničar, ne psiholog. Ker pa se je zadnjih nekaj let moje raziskovalno delo nanašalo na priporočilne sisteme, si domišljam, da vem nekaj malega tudi o tem, kako se ljudje odločajo. Če si dam bolj skromno oceno: recimo, da vem o tej temi toliko kot povprečen diplomiran psiholog Univerze v Ljubljani. Priporočilni sistemi so namreč tisti čarobni algoritmi, ki vam priporočijo prijateljstvo z znancem na Facebooku in dostavijo oglas v podporo aktualnemu ameriškemu predsedniku, če mislijo, da boste nanj kliknili; priporočijo vam film na Netflixu, ob katerem boste uživali ali pa odsvetujejo takšnega, ob katerem ne boste; znajo pa tudi dokaj dobro razvrstiti knjige na Amazonu, pač v odvisnosti od tega, kar vedo o vas in o drugih, ki so že kupili (in morda tudi ocenili) podoben izdelek.

 

Ne glede na to, če ste dobili priporočilo od znanca ali algoritma, obstaja verjetnost, da mu boste sledili, saj (pre)pogosto želite zmanjšati zahtevnost in težo svojih odločitev. Včasih imate za kvalitetno samostojno odločitev premalo znanja, drugič premalo časa. Kakšen je pomen odločitve za vas in za druge, niti ni tako pomembno. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje dali v usta hrano, ki jo je za vas izbrala trgovina. Ups, mislil sem reči: objavila v katalogu in označila s popustom. Si predstavljate, recimo, da bi pred nakupom nosilca podatkov morali pregledati in primerjati vse izdelke te vrste, ki so na voljo v vaši spletni trgovini?! Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

 

Glede na to, da se nam bližajo volitve, si lahko tudi volilni listič predstavljamo kot navaden seznam priporočil. Že res, da ga sestavi volilna komisija in ne algoritem, ki ga je - morda pri Amazonu - razvilo 150 vrhunskih strokovnjakov. Že res, da so nanj uvrščene stranke, ki so izpolnile zakonsko določene kriterije in ne izdelki, za katere algoritem misli, da bodo ljudem všeč. Bo pa kljub temu imel Janez na volišču med tuhtanjem, katero številko naj obkroži, precej skupnega z Janezom, ki razmišlja, katerega od desetih fotoaparatov na zaslonu bo dodal v košarico.

 

 

Učinek slabših možnosti

 

V tej kolumni bi rad razpredal predvsem o eni skupni točki teh dveh Janezov: to je vpliv tako imenovanih "slabših možnosti" (angleško: "inferior options") na končno odločitev. Glavna lastnost "slabših možnosti" je, da v primerjavi z vsaj eno drugo možnostjo od te niso boljše v nobenem pogledu, so pa vsaj v enem pogledu slabše. Skratka, v kontekstu racionalnih odločitev "slabše možnosti" nikoli ne bi izbral nihče. To pa še ne pomeni, da prisotnost oz. odsotnost takšnih možnosti nima vpliva na končno izbiro.

 

Odličen primer pomembnosti "slabše možnosti" je cenik, ki ga je menda nekoč objavil Economist na svoji spletni strani. Po tem ceniku ste se lahko naročili za eno leto na spletno verzijo časnika po ceni 59 dolarjev; na tiskano verzijo časnika po ceni 125 dolarjev ali na obe verziji časnika po ceni 125 dolarjev. Očitno je, da bi bila odločitev za drugo možnost nesmiselna, saj je tretja možnost boljša v vseh pogledih. Vseeno je eksperiment, ki ga je izvedel Dan Ariely, odkril zanimiv fenomen. Med 100 študenti, ki so imeli na voljo samo prvo in tretjo možnost, jih je 68 izbralo spletno verzijo za 59 dolarjev, 32 pa jih je izbralo tiskano in spletno verzijo za 125 dolarjev. Med drugimi 100 študenti, ki so imeli na izbiro vse tri možnosti, jih je cenejšo možnost izbralo le 16, dražjo pa 84. Kljub temu, da "slabše možnosti" ni izbral nihče, je ta, relativno gledano, za kar enajstkrat (!!!) povečala verjetnost, da bo študent izbral dražjo naročnino v primerjavi s cenejšo glede na rezultate prvega eksperimenta. Ni nepomembno, da je bila "slabša možnost" zelo podobna dražji naročnini*.

 

Podoben fenomen je opazen tudi na drugih področjih, je pa res, da ne poznam nobene študije, kjer bi bil takšen eksperiment izveden v kontekstu volitev. Moja trditev iz začetka kolumne je tako bolj hipoteza kot pa dejstvo. Vseeno jo lahko podkrepim z rezultati preteklih volitev.

 

 

Slabše stranke

 

Glede na to, da je zaradi mladosti moj politični spomin bolj kratek, takšen pa je tudi spomin volilnega telesa - ne bi rad ugibal, zakaj se bom osredotočil na obdobje od leta 2004 naprej. V tem času smo imeli štiri volitve in nobena zmagovalka volitev tega uspeha ni ponovila. Tudi letos bo tako.

 

V kategorijo zanimivih "slabših možnosti" bi uvrstil tiste stranke, ki so na volitvah pogorele kljub veliki medijski pozornosti, hkrati pa so nazorsko dovolj podobne uspešnim strankam, da jih lahko brez težav uvrstimo vsaj v isti politični blok. Stranke, kot so na primer Zeleni, ki se rezultatsko vrtijo okrog 0%, pač ne morejo biti prepoznane kot "slabša možnost", ampak bolj kot "nepoznana možnost". Prav tako SLS iz leta 2011, recimo, ne more delovati kot "slabša možnost" za SDS, kaj šele za SMC, saj je bila vsebinska razlika med njimi takrat (že) prevelika.

 

Ne bi si upal trditi, da na levici poznajo teorijo, opisano v tej kolumni. Me pa ne bi presenetilo, če bi jo. To bi bil samo še en dokaz več, da so njihovi strategi naravnost briljantni. Dobro se zavedam, da večini bralcev tega portala takšne izjave niso všeč. Vseeno, roko na srce, mislim, da glede na volilne rezultate ne more biti res nobenega dvoma v to, kdo v Sloveniji obvlada in kdo ne.

 

Po letu 2004 so na levici za vsake volitve razbili, medijsko popljuvali in de facto pokopali svojo bivšo vodilno stranko. Vedno je zmagala "boljša možnost" oziroma "slabši stranki" najbolj podobna stranka.

 

Se še kdo spomni LDS? Leta 2004 je prejela skoraj 23% glasov. Pred naslednjimi volitvami je razpadla na LDS in Zares ter skupaj s SD, takratnim partnerjem iz opozicije, odšla na volitve z vnaprej napovedano koalicijo. Nekako v stilu: vseeno koga od nas volite, vladali vam bomo skupaj. In res, ljudje, naveličani LDS, so odšli na volitve in izbrali njej najbolj podobne. SD je leta 2008 skočil na več kot 30% - leta 2004 jih je dobil komaj 10. Zares je šel iz 0 na 9%, trdega jedra LDS pa je ostalo za pičlih 5%.

 

Med krizo leta 2011 je potem tista vlada neslavno razpadla. Odmeve posmeha, ki ga je bil takrat deležen predvsem Borut Pahor, je mogoče slišati še zdaj. Na volitvah je Zares padel pod 1%, LDS pod 1,5%, SD pa nazaj na 10%. Nekateri bi tem volivcem rekli verniki. Levi neverniki, ki so takrat predstavljali 28,5% glasov, pa so volili Listo Zorana Jankovića, ki je bil s prejšnjo vlado brez dvoma "na liniji". Zanimivo, kajne?

 

Leta 2014 je bila na oblasti Jankovićeva stranka, ki je razpadla in prinesla predčasne volitve. Krivec? Pa saj že veste. Upam si trditi, da Bratuškova ne bi nikoli prišla v parlament, če bi takrat mediji poročali o Jankoviću podobno kot danes. Še bolj pa je bila na volitvah uspešna kontinuiteta. Dobil(a) je skoraj 34,5%. Človek, ne stranka - tako kot na enih volitvah prej. Edina razlika je bila ta, da je ta človek takrat (še) imel obraz in da je nekaj govoril o etiki in morali.

 

No, letos je Miro Cerar na vrsti, da postane "slabša možnost". Za Šarca. Kombinacija je očitna: oba brez programa, oba z nepoznanimi imeni v stranki, oba brez reformnih idej. Vsak dan beremo o tem. Ampak en je odločen, drugi pa ni. Za enega se je izkazalo, da bi bilo bolje, če bi ostal na ljubljanski univerzi. Drugi je župan Kamnika.

 

 

***

 

In ko bo Janez šel na volilno nedeljo v gasilski dom oddat svoj glas, bo videl na lističu kakšnih petnajst strank. Za polovico od teh še ni nikoli slišal, med ostalimi pa je izbira peklensko težka. Ne pozna programov. Ne pozna ljudi v teh strankah - razen seveda nekaj njihovih predsednikov. Vse, kar je slišal, so parole, ki jim ne verjame. On ni vernik. Niti ni trdo jedro. Njega politika ne zanima. Ampak šel je na volitve, da se ne bo počutil krivega. Da bo lahko pljuval po novi oblasti in bo lahko odgovoril pritrdilno, če ga bo kdo vprašal, če je šel volit. Janez bo sedel in razmišljal: Janša, Tonin? Židan, Mesec? Šarec? Cerar??! Spletna verzija za 59 dolarjev ali tiskana in spletna za 125?

 

Kaj mislite, da bo izbral? Jaz mislim, da tiskano in spletno za 125.

 

 

Post scriptum

 

Desnica v tej kolumni ni analizirana, ker tega vzorca nisem prepoznal v njihovi strategiji. Je pa res, da so SDS, NSi in SLS dosegli skupno najboljši rezultat leta 2004. Se pravi takrat, ko so si bili najbolj podobni ...

 

 

* Dan Ariely je avtor knjige z naslovom Predvidljivo nerazumni. Vsem, ki vas to področje zanima, toplo priporočam, da si ogledate vsaj njegov govor na TED konferenci (vir). Primer, ki sem ga uporabil v tej kolumni, je v govoru predstavljen bolj podrobno in tudi bolj zabavno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074