Komentar

Prekletstvo slabših možnosti

Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale druge nazorsko sorodne stranke, večji bo njihov uspeh. Zakaj? Ker je oddaja volilnega glasu prezahtevna odločitev, da bi jo lahko kdorkoli sprejel povsem razumsko in samostojno. V takšnih primerih pa pridejo do izraza propaganda, oglaševanje, čredni nagon ... in tudi vpliv "slabših možnosti", ki so na izbiro. Vlogo ene od teh možnosti bo letos odigrala SMC.

11.04.2018 11:55
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   volitve   politika   LDS   SDS   SD   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   TED   Dan Ariely   Economist

Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

Po izobrazbi sem računalničar, ne psiholog. Ker pa se je zadnjih nekaj let moje raziskovalno delo nanašalo na priporočilne sisteme, si domišljam, da vem nekaj malega tudi o tem, kako se ljudje odločajo. Če si dam bolj skromno oceno: recimo, da vem o tej temi toliko kot povprečen diplomiran psiholog Univerze v Ljubljani. Priporočilni sistemi so namreč tisti čarobni algoritmi, ki vam priporočijo prijateljstvo z znancem na Facebooku in dostavijo oglas v podporo aktualnemu ameriškemu predsedniku, če mislijo, da boste nanj kliknili; priporočijo vam film na Netflixu, ob katerem boste uživali ali pa odsvetujejo takšnega, ob katerem ne boste; znajo pa tudi dokaj dobro razvrstiti knjige na Amazonu, pač v odvisnosti od tega, kar vedo o vas in o drugih, ki so že kupili (in morda tudi ocenili) podoben izdelek.

 

Ne glede na to, če ste dobili priporočilo od znanca ali algoritma, obstaja verjetnost, da mu boste sledili, saj (pre)pogosto želite zmanjšati zahtevnost in težo svojih odločitev. Včasih imate za kvalitetno samostojno odločitev premalo znanja, drugič premalo časa. Kakšen je pomen odločitve za vas in za druge, niti ni tako pomembno. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje dali v usta hrano, ki jo je za vas izbrala trgovina. Ups, mislil sem reči: objavila v katalogu in označila s popustom. Si predstavljate, recimo, da bi pred nakupom nosilca podatkov morali pregledati in primerjati vse izdelke te vrste, ki so na voljo v vaši spletni trgovini?! Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

 

Glede na to, da se nam bližajo volitve, si lahko tudi volilni listič predstavljamo kot navaden seznam priporočil. Že res, da ga sestavi volilna komisija in ne algoritem, ki ga je - morda pri Amazonu - razvilo 150 vrhunskih strokovnjakov. Že res, da so nanj uvrščene stranke, ki so izpolnile zakonsko določene kriterije in ne izdelki, za katere algoritem misli, da bodo ljudem všeč. Bo pa kljub temu imel Janez na volišču med tuhtanjem, katero številko naj obkroži, precej skupnega z Janezom, ki razmišlja, katerega od desetih fotoaparatov na zaslonu bo dodal v košarico.

 

 

Učinek slabših možnosti

 

V tej kolumni bi rad razpredal predvsem o eni skupni točki teh dveh Janezov: to je vpliv tako imenovanih "slabših možnosti" (angleško: "inferior options") na končno odločitev. Glavna lastnost "slabših možnosti" je, da v primerjavi z vsaj eno drugo možnostjo od te niso boljše v nobenem pogledu, so pa vsaj v enem pogledu slabše. Skratka, v kontekstu racionalnih odločitev "slabše možnosti" nikoli ne bi izbral nihče. To pa še ne pomeni, da prisotnost oz. odsotnost takšnih možnosti nima vpliva na končno izbiro.

 

Odličen primer pomembnosti "slabše možnosti" je cenik, ki ga je menda nekoč objavil Economist na svoji spletni strani. Po tem ceniku ste se lahko naročili za eno leto na spletno verzijo časnika po ceni 59 dolarjev; na tiskano verzijo časnika po ceni 125 dolarjev ali na obe verziji časnika po ceni 125 dolarjev. Očitno je, da bi bila odločitev za drugo možnost nesmiselna, saj je tretja možnost boljša v vseh pogledih. Vseeno je eksperiment, ki ga je izvedel Dan Ariely, odkril zanimiv fenomen. Med 100 študenti, ki so imeli na voljo samo prvo in tretjo možnost, jih je 68 izbralo spletno verzijo za 59 dolarjev, 32 pa jih je izbralo tiskano in spletno verzijo za 125 dolarjev. Med drugimi 100 študenti, ki so imeli na izbiro vse tri možnosti, jih je cenejšo možnost izbralo le 16, dražjo pa 84. Kljub temu, da "slabše možnosti" ni izbral nihče, je ta, relativno gledano, za kar enajstkrat (!!!) povečala verjetnost, da bo študent izbral dražjo naročnino v primerjavi s cenejšo glede na rezultate prvega eksperimenta. Ni nepomembno, da je bila "slabša možnost" zelo podobna dražji naročnini*.

 

Podoben fenomen je opazen tudi na drugih področjih, je pa res, da ne poznam nobene študije, kjer bi bil takšen eksperiment izveden v kontekstu volitev. Moja trditev iz začetka kolumne je tako bolj hipoteza kot pa dejstvo. Vseeno jo lahko podkrepim z rezultati preteklih volitev.

 

 

Slabše stranke

 

Glede na to, da je zaradi mladosti moj politični spomin bolj kratek, takšen pa je tudi spomin volilnega telesa - ne bi rad ugibal, zakaj se bom osredotočil na obdobje od leta 2004 naprej. V tem času smo imeli štiri volitve in nobena zmagovalka volitev tega uspeha ni ponovila. Tudi letos bo tako.

 

V kategorijo zanimivih "slabših možnosti" bi uvrstil tiste stranke, ki so na volitvah pogorele kljub veliki medijski pozornosti, hkrati pa so nazorsko dovolj podobne uspešnim strankam, da jih lahko brez težav uvrstimo vsaj v isti politični blok. Stranke, kot so na primer Zeleni, ki se rezultatsko vrtijo okrog 0%, pač ne morejo biti prepoznane kot "slabša možnost", ampak bolj kot "nepoznana možnost". Prav tako SLS iz leta 2011, recimo, ne more delovati kot "slabša možnost" za SDS, kaj šele za SMC, saj je bila vsebinska razlika med njimi takrat (že) prevelika.

 

Ne bi si upal trditi, da na levici poznajo teorijo, opisano v tej kolumni. Me pa ne bi presenetilo, če bi jo. To bi bil samo še en dokaz več, da so njihovi strategi naravnost briljantni. Dobro se zavedam, da večini bralcev tega portala takšne izjave niso všeč. Vseeno, roko na srce, mislim, da glede na volilne rezultate ne more biti res nobenega dvoma v to, kdo v Sloveniji obvlada in kdo ne.

 

Po letu 2004 so na levici za vsake volitve razbili, medijsko popljuvali in de facto pokopali svojo bivšo vodilno stranko. Vedno je zmagala "boljša možnost" oziroma "slabši stranki" najbolj podobna stranka.

 

Se še kdo spomni LDS? Leta 2004 je prejela skoraj 23% glasov. Pred naslednjimi volitvami je razpadla na LDS in Zares ter skupaj s SD, takratnim partnerjem iz opozicije, odšla na volitve z vnaprej napovedano koalicijo. Nekako v stilu: vseeno koga od nas volite, vladali vam bomo skupaj. In res, ljudje, naveličani LDS, so odšli na volitve in izbrali njej najbolj podobne. SD je leta 2008 skočil na več kot 30% - leta 2004 jih je dobil komaj 10. Zares je šel iz 0 na 9%, trdega jedra LDS pa je ostalo za pičlih 5%.

 

Med krizo leta 2011 je potem tista vlada neslavno razpadla. Odmeve posmeha, ki ga je bil takrat deležen predvsem Borut Pahor, je mogoče slišati še zdaj. Na volitvah je Zares padel pod 1%, LDS pod 1,5%, SD pa nazaj na 10%. Nekateri bi tem volivcem rekli verniki. Levi neverniki, ki so takrat predstavljali 28,5% glasov, pa so volili Listo Zorana Jankovića, ki je bil s prejšnjo vlado brez dvoma "na liniji". Zanimivo, kajne?

 

Leta 2014 je bila na oblasti Jankovićeva stranka, ki je razpadla in prinesla predčasne volitve. Krivec? Pa saj že veste. Upam si trditi, da Bratuškova ne bi nikoli prišla v parlament, če bi takrat mediji poročali o Jankoviću podobno kot danes. Še bolj pa je bila na volitvah uspešna kontinuiteta. Dobil(a) je skoraj 34,5%. Človek, ne stranka - tako kot na enih volitvah prej. Edina razlika je bila ta, da je ta človek takrat (še) imel obraz in da je nekaj govoril o etiki in morali.

 

No, letos je Miro Cerar na vrsti, da postane "slabša možnost". Za Šarca. Kombinacija je očitna: oba brez programa, oba z nepoznanimi imeni v stranki, oba brez reformnih idej. Vsak dan beremo o tem. Ampak en je odločen, drugi pa ni. Za enega se je izkazalo, da bi bilo bolje, če bi ostal na ljubljanski univerzi. Drugi je župan Kamnika.

 

 

***

 

In ko bo Janez šel na volilno nedeljo v gasilski dom oddat svoj glas, bo videl na lističu kakšnih petnajst strank. Za polovico od teh še ni nikoli slišal, med ostalimi pa je izbira peklensko težka. Ne pozna programov. Ne pozna ljudi v teh strankah - razen seveda nekaj njihovih predsednikov. Vse, kar je slišal, so parole, ki jim ne verjame. On ni vernik. Niti ni trdo jedro. Njega politika ne zanima. Ampak šel je na volitve, da se ne bo počutil krivega. Da bo lahko pljuval po novi oblasti in bo lahko odgovoril pritrdilno, če ga bo kdo vprašal, če je šel volit. Janez bo sedel in razmišljal: Janša, Tonin? Židan, Mesec? Šarec? Cerar??! Spletna verzija za 59 dolarjev ali tiskana in spletna za 125?

 

Kaj mislite, da bo izbral? Jaz mislim, da tiskano in spletno za 125.

 

 

Post scriptum

 

Desnica v tej kolumni ni analizirana, ker tega vzorca nisem prepoznal v njihovi strategiji. Je pa res, da so SDS, NSi in SLS dosegli skupno najboljši rezultat leta 2004. Se pravi takrat, ko so si bili najbolj podobni ...

 

 

* Dan Ariely je avtor knjige z naslovom Predvidljivo nerazumni. Vsem, ki vas to področje zanima, toplo priporočam, da si ogledate vsaj njegov govor na TED konferenci (vir). Primer, ki sem ga uporabil v tej kolumni, je v govoru predstavljen bolj podrobno in tudi bolj zabavno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
17
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
37
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,312
02/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,979
03/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,396
04/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,143
05/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,641
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,319
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,270
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,670
09/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,053
10/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,520