Komentar

Prekletstvo slabših možnosti

Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale druge nazorsko sorodne stranke, večji bo njihov uspeh. Zakaj? Ker je oddaja volilnega glasu prezahtevna odločitev, da bi jo lahko kdorkoli sprejel povsem razumsko in samostojno. V takšnih primerih pa pridejo do izraza propaganda, oglaševanje, čredni nagon ... in tudi vpliv "slabših možnosti", ki so na izbiro. Vlogo ene od teh možnosti bo letos odigrala SMC.

11.04.2018 11:55
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   volitve   politika   LDS   SDS   SD   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   TED   Dan Ariely   Economist

Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

Po izobrazbi sem računalničar, ne psiholog. Ker pa se je zadnjih nekaj let moje raziskovalno delo nanašalo na priporočilne sisteme, si domišljam, da vem nekaj malega tudi o tem, kako se ljudje odločajo. Če si dam bolj skromno oceno: recimo, da vem o tej temi toliko kot povprečen diplomiran psiholog Univerze v Ljubljani. Priporočilni sistemi so namreč tisti čarobni algoritmi, ki vam priporočijo prijateljstvo z znancem na Facebooku in dostavijo oglas v podporo aktualnemu ameriškemu predsedniku, če mislijo, da boste nanj kliknili; priporočijo vam film na Netflixu, ob katerem boste uživali ali pa odsvetujejo takšnega, ob katerem ne boste; znajo pa tudi dokaj dobro razvrstiti knjige na Amazonu, pač v odvisnosti od tega, kar vedo o vas in o drugih, ki so že kupili (in morda tudi ocenili) podoben izdelek.

 

Ne glede na to, če ste dobili priporočilo od znanca ali algoritma, obstaja verjetnost, da mu boste sledili, saj (pre)pogosto želite zmanjšati zahtevnost in težo svojih odločitev. Včasih imate za kvalitetno samostojno odločitev premalo znanja, drugič premalo časa. Kakšen je pomen odločitve za vas in za druge, niti ni tako pomembno. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje dali v usta hrano, ki jo je za vas izbrala trgovina. Ups, mislil sem reči: objavila v katalogu in označila s popustom. Si predstavljate, recimo, da bi pred nakupom nosilca podatkov morali pregledati in primerjati vse izdelke te vrste, ki so na voljo v vaši spletni trgovini?! Ste kdaj pomislili na to, da bi pred volitvami prebrali program kakšne stranke ali preverili vse kandidate za poslance v vašem okraju?

 

Glede na to, da se nam bližajo volitve, si lahko tudi volilni listič predstavljamo kot navaden seznam priporočil. Že res, da ga sestavi volilna komisija in ne algoritem, ki ga je - morda pri Amazonu - razvilo 150 vrhunskih strokovnjakov. Že res, da so nanj uvrščene stranke, ki so izpolnile zakonsko določene kriterije in ne izdelki, za katere algoritem misli, da bodo ljudem všeč. Bo pa kljub temu imel Janez na volišču med tuhtanjem, katero številko naj obkroži, precej skupnega z Janezom, ki razmišlja, katerega od desetih fotoaparatov na zaslonu bo dodal v košarico.

 

 

Učinek slabših možnosti

 

V tej kolumni bi rad razpredal predvsem o eni skupni točki teh dveh Janezov: to je vpliv tako imenovanih "slabših možnosti" (angleško: "inferior options") na končno odločitev. Glavna lastnost "slabših možnosti" je, da v primerjavi z vsaj eno drugo možnostjo od te niso boljše v nobenem pogledu, so pa vsaj v enem pogledu slabše. Skratka, v kontekstu racionalnih odločitev "slabše možnosti" nikoli ne bi izbral nihče. To pa še ne pomeni, da prisotnost oz. odsotnost takšnih možnosti nima vpliva na končno izbiro.

 

Odličen primer pomembnosti "slabše možnosti" je cenik, ki ga je menda nekoč objavil Economist na svoji spletni strani. Po tem ceniku ste se lahko naročili za eno leto na spletno verzijo časnika po ceni 59 dolarjev; na tiskano verzijo časnika po ceni 125 dolarjev ali na obe verziji časnika po ceni 125 dolarjev. Očitno je, da bi bila odločitev za drugo možnost nesmiselna, saj je tretja možnost boljša v vseh pogledih. Vseeno je eksperiment, ki ga je izvedel Dan Ariely, odkril zanimiv fenomen. Med 100 študenti, ki so imeli na voljo samo prvo in tretjo možnost, jih je 68 izbralo spletno verzijo za 59 dolarjev, 32 pa jih je izbralo tiskano in spletno verzijo za 125 dolarjev. Med drugimi 100 študenti, ki so imeli na izbiro vse tri možnosti, jih je cenejšo možnost izbralo le 16, dražjo pa 84. Kljub temu, da "slabše možnosti" ni izbral nihče, je ta, relativno gledano, za kar enajstkrat (!!!) povečala verjetnost, da bo študent izbral dražjo naročnino v primerjavi s cenejšo glede na rezultate prvega eksperimenta. Ni nepomembno, da je bila "slabša možnost" zelo podobna dražji naročnini*.

 

Podoben fenomen je opazen tudi na drugih področjih, je pa res, da ne poznam nobene študije, kjer bi bil takšen eksperiment izveden v kontekstu volitev. Moja trditev iz začetka kolumne je tako bolj hipoteza kot pa dejstvo. Vseeno jo lahko podkrepim z rezultati preteklih volitev.

 

 

Slabše stranke

 

Glede na to, da je zaradi mladosti moj politični spomin bolj kratek, takšen pa je tudi spomin volilnega telesa - ne bi rad ugibal, zakaj se bom osredotočil na obdobje od leta 2004 naprej. V tem času smo imeli štiri volitve in nobena zmagovalka volitev tega uspeha ni ponovila. Tudi letos bo tako.

 

V kategorijo zanimivih "slabših možnosti" bi uvrstil tiste stranke, ki so na volitvah pogorele kljub veliki medijski pozornosti, hkrati pa so nazorsko dovolj podobne uspešnim strankam, da jih lahko brez težav uvrstimo vsaj v isti politični blok. Stranke, kot so na primer Zeleni, ki se rezultatsko vrtijo okrog 0%, pač ne morejo biti prepoznane kot "slabša možnost", ampak bolj kot "nepoznana možnost". Prav tako SLS iz leta 2011, recimo, ne more delovati kot "slabša možnost" za SDS, kaj šele za SMC, saj je bila vsebinska razlika med njimi takrat (že) prevelika.

 

Ne bi si upal trditi, da na levici poznajo teorijo, opisano v tej kolumni. Me pa ne bi presenetilo, če bi jo. To bi bil samo še en dokaz več, da so njihovi strategi naravnost briljantni. Dobro se zavedam, da večini bralcev tega portala takšne izjave niso všeč. Vseeno, roko na srce, mislim, da glede na volilne rezultate ne more biti res nobenega dvoma v to, kdo v Sloveniji obvlada in kdo ne.

 

Po letu 2004 so na levici za vsake volitve razbili, medijsko popljuvali in de facto pokopali svojo bivšo vodilno stranko. Vedno je zmagala "boljša možnost" oziroma "slabši stranki" najbolj podobna stranka.

 

Se še kdo spomni LDS? Leta 2004 je prejela skoraj 23% glasov. Pred naslednjimi volitvami je razpadla na LDS in Zares ter skupaj s SD, takratnim partnerjem iz opozicije, odšla na volitve z vnaprej napovedano koalicijo. Nekako v stilu: vseeno koga od nas volite, vladali vam bomo skupaj. In res, ljudje, naveličani LDS, so odšli na volitve in izbrali njej najbolj podobne. SD je leta 2008 skočil na več kot 30% - leta 2004 jih je dobil komaj 10. Zares je šel iz 0 na 9%, trdega jedra LDS pa je ostalo za pičlih 5%.

 

Med krizo leta 2011 je potem tista vlada neslavno razpadla. Odmeve posmeha, ki ga je bil takrat deležen predvsem Borut Pahor, je mogoče slišati še zdaj. Na volitvah je Zares padel pod 1%, LDS pod 1,5%, SD pa nazaj na 10%. Nekateri bi tem volivcem rekli verniki. Levi neverniki, ki so takrat predstavljali 28,5% glasov, pa so volili Listo Zorana Jankovića, ki je bil s prejšnjo vlado brez dvoma "na liniji". Zanimivo, kajne?

 

Leta 2014 je bila na oblasti Jankovićeva stranka, ki je razpadla in prinesla predčasne volitve. Krivec? Pa saj že veste. Upam si trditi, da Bratuškova ne bi nikoli prišla v parlament, če bi takrat mediji poročali o Jankoviću podobno kot danes. Še bolj pa je bila na volitvah uspešna kontinuiteta. Dobil(a) je skoraj 34,5%. Človek, ne stranka - tako kot na enih volitvah prej. Edina razlika je bila ta, da je ta človek takrat (še) imel obraz in da je nekaj govoril o etiki in morali.

 

No, letos je Miro Cerar na vrsti, da postane "slabša možnost". Za Šarca. Kombinacija je očitna: oba brez programa, oba z nepoznanimi imeni v stranki, oba brez reformnih idej. Vsak dan beremo o tem. Ampak en je odločen, drugi pa ni. Za enega se je izkazalo, da bi bilo bolje, če bi ostal na ljubljanski univerzi. Drugi je župan Kamnika.

 

 

***

 

In ko bo Janez šel na volilno nedeljo v gasilski dom oddat svoj glas, bo videl na lističu kakšnih petnajst strank. Za polovico od teh še ni nikoli slišal, med ostalimi pa je izbira peklensko težka. Ne pozna programov. Ne pozna ljudi v teh strankah - razen seveda nekaj njihovih predsednikov. Vse, kar je slišal, so parole, ki jim ne verjame. On ni vernik. Niti ni trdo jedro. Njega politika ne zanima. Ampak šel je na volitve, da se ne bo počutil krivega. Da bo lahko pljuval po novi oblasti in bo lahko odgovoril pritrdilno, če ga bo kdo vprašal, če je šel volit. Janez bo sedel in razmišljal: Janša, Tonin? Židan, Mesec? Šarec? Cerar??! Spletna verzija za 59 dolarjev ali tiskana in spletna za 125?

 

Kaj mislite, da bo izbral? Jaz mislim, da tiskano in spletno za 125.

 

 

Post scriptum

 

Desnica v tej kolumni ni analizirana, ker tega vzorca nisem prepoznal v njihovi strategiji. Je pa res, da so SDS, NSi in SLS dosegli skupno najboljši rezultat leta 2004. Se pravi takrat, ko so si bili najbolj podobni ...

 

 

* Dan Ariely je avtor knjige z naslovom Predvidljivo nerazumni. Vsem, ki vas to področje zanima, toplo priporočam, da si ogledate vsaj njegov govor na TED konferenci (vir). Primer, ki sem ga uporabil v tej kolumni, je v govoru predstavljen bolj podrobno in tudi bolj zabavno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
9
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779