Razkrivamo

Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?

Julija 2017 sta Boris Kern in Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU objavila članek o podčrtaju, katerega raba je bila "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša". Profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Saška Štumberger je za portal+ napisala prispevek, v katerem opozarja na vse razsežnosti uvajanja podčrtaja v slovenski jezik za izražanje "spolne nebinarnosti". Posebej zaskrbljujoče je to, da ob aktivističnih poskusih uvedbe počrtaja naša strokovna javnost in raziskovalci previdno molčijo.

12.04.2018 21:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   transspolnost   pravopis   spol   Jezikovna svetovalnica   Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU   transspolne osebe   podčrtaj

Foto: Youtube

Uporaba podčrtaja kot znak upoštevanja transseksualne spolne identitete naj bi bila v intelektualnih okoljih nekakšno znamenje kultiviranosti okolja, pravijo slovenski aktivisti. 

Jezikovna svetovalnica je spletno mesto, ki omogoča postavljanje vprašanj o temah, na katere v jezikovnih priročnikih ne dobimo odgovora. Na vprašanja odgovarjajo jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zato imajo njihovi napotki velik vpliv na knjižnojezikovno rabo. Odgovor, da je bila raba podčrtaja "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša", bo torej vplival na prihodnjo rabo ločil in prepričal tudi tiste, ki so prej razmišljali drugače. Ali pa si bo kdo o tem upal podvomiti?

 

Jaz sem si upala in o odgovoru 27. 3. 2018 objavila prispevek na forumu Slovlit (vir). Slovlit beremo jezikoslovci, literarni zgodovinarji in slovenisti, zato sem bila prepričana, da bo tema pritegnila še koga in da bo stekla javna razprava. Kaže, da sem se zmotila, kajti doslej so bili vsi odzivi kolegov izrečeni zasebno. Prejela sem tudi čestitke za pogum in spoznala, da si poznavalci o podčrtaju ne upajo govoriti, nepoznavalci pa novosti niti ne poznajo.

 

 

Razlogi za uvajanje podčrtaja

 

V Jezikovni svetovalnici (vir) izvemo, da imamo pri pomanjkanju prostora za krajšanje zapisa ženske oblike ob moški več možnosti:

 

a) poševnica in vezaj (avtor/-ica)

b) poševnica (zaposlen/a),

c) oklepaj in vezaj (rojen(-a)),

č) oklepaj (rojen(a)),

d) vezaj (stanujoč-a).

 

Kot kažejo zgledi, so take oblike pogoste v uradovalnih besedilih, ko izpolnjujemo obrazce, novo ločilo pa naj bi potrebovali za preseganje binarnega spolnega sistema in vključevanje tudi nebinarnih spolnih identitet:

 

Vseh pet zgoraj navedenih možnosti zapisa (a–d) predvideva obstoj izključno moške ali ženske spolne identitete, torej identitete znotraj binarnega spolnega sistema. Obstajajo pa tudi osebe, ki se ne identificirajo (izključno) z moškim ali ženskim spolom in katerih spolna identifikacija presega binarni spolni sistem. V zadnjih nekaj letih se tako za vključitev tudi nebinarnih spolnih identitet med oblikama za moški in ženski spol uveljavlja podčrtaj (v nekaterih okoljih poimenovan tudi "podvezaj", kar se nam zdi slabša možnost):

 

  • Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.

  • Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.

 

V odgovoru prepoznamo dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir), ki ga je izdal Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija:

 

"Podčrtaj uporabljamo pri spolno zaznamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem 'ženska_moški'."

 

Nekritično prevzemanje stališča ene od aktivističnih skupin brez navedbe vira je v odgovoru Jezikovne svetovalnice nesprejemljivo. Pri presojanju novosti (knjižnega jezika) moramo jezikoslovci upoštevati jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa postati glasniki aktivistične skupine:

 

"Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet.
V slovenščini je možnost zapisa s podčrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da bi jo že vnaprej označili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni način uveljavljajo, gre za edini način, ki vključuje celotno družbo."

 

 

Komentar trditev Jezikovne svetovalnice o podčrtaju

 

(1) Pojav ni značilen le za slovenščino, ampak za več jezikov, v katerih je spol veliko bolj izražen kot npr. v angleščini – to so med drugim nemščina in slovanski jeziki. Je pa ta način omejen le na pisno sporazumevanje.

 

O podčrtaju sem govorila s kolegi, ki se ukvarjajo s spolom v slovanskih jezikih in so tudi rojeni govorci teh jezikov. Nobeden ni potrdil zgoraj navedene trditve, da naj bi bil namreč podčrtaj "značilen" tudi za druge slovanske jezike. Tematika izražanja spola v slovanskih jezikih je zapletena in je uvajanje novega ločila ne rešuje.

 

V nemških besedilih bomo podčrtaj res našli tudi za izražanje spolne nebinarnosti, vendar pa to ni edina možnost. Kot so namreč skupine transspolnih oseb različne (v New Yorku je uradno 31 spolov), je različno tudi njihovo izražanje v jeziku. Ko torej govorimo o nemščini, podčrtaj nikakor ni edina možnost, ampak se za izražanje spolne nebinarnosti uporablja vsaj še zvezdica, npr. ein*e gut ausgebildete*r Akademiker*in (dobesedni prevod: en*a dobro izobražen*a akademik*inja).

 

Ker komentiram odgovor Jezikovne svetovalnice, ki daje nasvete o rabi knjižnega jezika, tj. jezika, ki se ga otroci učijo v šoli, opozarjam na stališče nemškega Sveta za pravopis. Vprašanja v zvezi z izražanjem spola – poleg podčrtaja in zvezdice je v nemščini razširjen tudi veliki I sredi besede, npr. StudentInnen – tudi leta 2018 niso del pravopisnih pravil (vir).

 

Za nemščino bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis.  

 

 

(2) Raba oblik s podčrtaji je bila sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša: oblike s podčrtaji uporabljajo med drugim v uvodniku časopisa Kralji ulice, v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, društvu ZaŽivali itd. Kot ste opazili, jih dosledno uporabljajo tudi v monografiji Znanost (brez) mladih (urednica Ana Hofman), kjer pa gre pri navajanju recenzentov verjetno za spregled, pri navedbi urednice pa je bila najbrž upoštevana uredničina spolna identiteta. O novem izraznem načinu so se izrekle tudi članice skupine FemA, ki opažajo, da je zlasti v intelektualnih okoljih spolno občutljiv jezik postal "znamenje kultiviranosti okolja".

 

Uvodnik (!) Kraljev ulice, zavod in društvo ne morejo biti dokaz za splošnejšo rabo. Kot sem napisala zgoraj, pri presojanju novosti upoštevamo jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa izbranih in širši javnosti precej neznanih publikacij oziroma spletnih strani. Ob omembi Kraljev ulice v vnemi reformatorjev jezika opozarjam na to, da je naslov revije izključevalen in potrebuje nujno spremembo v Kralji_ce ulice.  

 

Kot najtehtnejši dokaz splošnejše rabe ostaja znanstvena monografija Znanost (brez) mladih: Zgodnje stopnje znanstvene kariere v Sloveniji skozi perspektivo spola, ki jo je uredila Ana Hofman, izdala pa Založba ZRC, ZRC SAZU (vir). Ker gre za znanstveno monografijo, v kateri so sodelovali različni avtorji, me je zanimalo, ali je bila raba podčrtaja odločitev uredništva in ali je obstajala možnost objave članka brez podčrtaja. Urednici sem vprašanje poslala 3. 4. 2018, odgovora pa do danes, tj. 11. 4. 2018, nisem dobila.

 

 

Podčrtaj v znanstveni monografiji Znanost (brez) mladih. Skopirano s spletai (vir).

 

 

Na neenotnosti pri zapisovanju podčrtaja v monografiji je opozoril že avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici. Opozarja na obliko avtorice_ji, ki ji sledi navedba samo enega moškega imena, za recenzenta pa je uporabljen generični moški spol, kajti sledita po eno žensko in eno moško ime. Jezikovna svetovalnica za obliko recenzenta ugotavlja, da gre "verjetno za spregled", ki pa se je zgodil kljub dvema jezikovnima pregledoma. Običajnemu jezikovnemu pregledu, ki je posebnost slovenskega prostora – v tujini namreč za jezikovni pregled poskrbi avtor, so v monografiji dodali še jezikovni pregled spolno občutljivega jezika.

 

Avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici sprašuje, ali ni zgornji odlomek "zgled, da je taka raba 'neživljenjska'". Z njim se strinjam, kajti niti uvedba novega delovnega mesta za pregledovanje spolno občutljivega jezika napak ni preprečila, hkrati pa je povzročila vsebinske nejasnosti. V 2. opombi monografije namreč kategorijo spola razumejo "izključno kot družbeno konstruirano", nato pa v preglednicah navajajo podatke za število žensk in moških dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija idr.

 

Ker se je raba podčrtaja kljub zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje – razširila tudi na področje znanstvenih publikacij, me skrbi, da bomo v prihodnje prisiljeni uporabljati tak jezik: Povabili_e so ga_jo k sodelovanju. Menim namreč, da tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja.

 

 

Dr. Saška Štumberger je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za slovenistiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
1
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
9
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939